Kamnita miza

Kamnita miza, ki se ji reče tudi Tomaževa miza, nekateri pa ji pravijo tudi Kamnita goba je izvrstna naravna znamenitost. Njena plošča je iz trdnejše kamnine kot njen podstavek in tako je erozija tekom milijonov let oblikovala naravno mizo. Plasti različno trdnih kamnin katerih del je bila nekoč tudi Kamnita miza se lepo vidijo na skalnatem prelomu poleg mize. Nekateri na suhoparne geološke razlage izvora mize ne dajo kaj dosti in v njej vidijo ostanek megalitskega svetišča, katerega začetki čaščenja naravnih sil segajo daleč v prazgodovino. Morda celo vse do neandertalca, saj so arheologi njegove sledi našli v bližnjih jamah Matjaževe kamre. Severnoprimorski "staroverci" so bili morda zadnji, ki so tu častili Naravo. Odkril in o njih obširno pisal je Pavel Medvešček. Njihova vera je bila še nedolgo nazaj živa in tudi zanjo je bilo značilno čaščenje naravnih sil katerih pojavno obliko so videli v posameznih skalah, oziroma megalitih, pa tudi v rekah, kraških jamah, drevesih in ostalih naravnih pojavih. Z njimi smo Slovenci dobili lastno pristno prazgodovinsko vero katere praksa je bila vsaj do neke mere tudi megalitska. Tako nam ni potrebno iskati kultnega izvora Kamnite mize v Keltih, neandertalcih, druidih, civilizaciji Ši in ostalih namišljenih ali danes več ali manj izumrlih ljudstvih, saj z nekaj sreče njeno pristno starodavno oboževanje še vedno živi.  
   
Povezava na izlet Kamnita miza.