hribi

Veliki Travnik domačini imenujejo tudi Turnovka. Ponaša se z razglednim stolpom ter pogledi na sosednje vrhove in pogorja.

Veliki Travnik ima, tako kot njen vzhodni sosed Komen dve imeni. Drugo, manj znano ime te gore je Turnovka, ki je znamenita predvsem zaradi manjšega šotnega mokrišča. Približno 15 minut hoje pod vrhom se nahaja planinska koča.

Povezava na izlet Veliki Travnik - Turnovka.

Komen se ponaša z leseno kapelo svetega Cirila in Metoda.

Drugo ime za Komen je Kamen. Morda se z njem ponaša zato, ker je edini vrh na Smrekovškem pogorju, ki je vsaj deloma tudi skalnat. Tik pod vrhom je obsežna planina, kjer lahko poleti nabiramo borovnice. Na njej stoji lesena kapela svetega Cirila in Metoda.

Povezava na izlet Komen.

Črno jezero se imenuje tudi Končnikova mlakuža. Nahaja se na Smrekovškem pogorju.

Črno jezero, oziroma tudi Končnikova mlakuža je majhno jezerce verjetno vulkanskega izvora. Nahaja se sredi severnih pobočij Smrekovškega pogorja. Tik ob njem gre planinska pešpot po kateri se spustimo do skrivnostnega jezera. Našo pozornost pritegne velik balvan, ki se s svojo steno spušča v temačno vodo.

Povezava na izlet Črno jezero.

Krnes in planina, ki jo počasi zaraščajo smreke..

Krnes je manj izrazit vrh sredi Smrekovškega pogorja. Označuje ga ploščata skala na kateri se odpre lep razgled na najvišje vrhove Koroške. Pešpot do Krnesa nas vodi preko zaplat iglastega gozda in preko planin, kjer se odpirajo razgledi proti jugu.

Povezava na izlet Krnes.

Globok snežni kotel je značilna podoba Matkovega škafa.

Matkov škaf je naravna znamenitost vrh alpske ledeniške doline Matkov kot. Vsako leto ga v debelo snežišče, ki ga nasujejo številni snežni plazovi, izdolbe rahel slap in kapljanje vode. Tako narava izdela velik snežni kotel, ki spominja na lunin krater. Najlepši je v spomladanskih mesecih, medtem ko je proti koncu poletja zaradi taljenja snega že močno upadel.

Povezava na izlet Matkov škaf.

Matkov kot je alpska dolina, ki se nahaja v Savinjskih Alpah. Ime je dobila po gorski kmetiji Matk, ki so tudi lastniki velikega dela dolina.

Matkov kot je ena izled treh znamenitih alpskiuh ledeniških dolin v Savinjskih Alpah. Ostali dve sta Logarska dolin in Robanov kot. Dolina je dobila ime po starodavni gorski kmetiji Matk katere posesti segajo vse do vrha 2203 metrov visoke Mrzle gore. Sredi doline izvira potok Jezera, ki se nižje združi s potokom Črna v reko Savinjo. Dolina je priljubljen pohodniški cilj številnih tujih in domačih turistov ter planinsko izhodišče za osvajanje najvišjih Kamniško-Savinjskih gora.

Povezava na izlet Matkov kot.

Frischaufov dom na Okrešlju se imenuje po avstrijskem alpinistu, ki je raziskoval Savinjske Alpe in je zaslužen za postavitev marsikaterega doma pri nas.

Na robu ledeniške krnice Okrešelj nad Logarsko dolino se nahaja Frischaufov dom na Okrešlju. Poimenovan je po avstrijskem matematiku, geodetu in alpinistu Johannesu Frischaufu (1837 - 1924). Kamniško-Savinjske Alpe je prvič obiskal leta 1868 in čeprav je zahajal tudi v Julijske Alpe in Karavanke so mu Savinjske Alpe najbolj prirastle pri srcu. Frischauf je Savinjske Alpe sistematično popisal in raziskoval, načrtoval planinske poti, zavetišča in je zaslužen za postavitev več planinskih koč v solčavskih planinah. Sodeloval je s slovenskimi planinci in zavračal germanizacijska prizadevanja nemške planinske organizacije. Leta 1893 ga je Slovensko planinsko društvo imenovalo za častnega člana.

Povezava na izlet Okrešelj.

Izvir Savinje se nahaja v krnici pod Okrešljem. Njegova voda se po krajšem toku preko roba 90 metrske navpične stene spusti kot slap Rinka v Logarsko dolino. Do izvira nas pripelje občasno dokaj strma in zahtevna pešpot, ki sicer vodi proti najvišjim goram Kamniško-Savinjskih Alp. Pristop k izviru, ki je stalen in njegova voda pitna, je lahek, saj se nahaja tik ob poti.

Povezava na izlet Izvir Savinje.

Pršeča voda slapa Rinka pada preko 90m metrov visoke navpične stene.

Slap Rinka se nahaja na koncu Logarske doline in je njena največja znamenitost. Napaja se iz izvira Savinje, ki se nahaja nedaleč stran nad njem. Njegova voda pada in prši preko 90 metrov visoke navpične stene na koncu doline in je zlasti v poletnih mesecih prava turistična atrakcija, saj je eden izmed slovenskih najlepših in najbolj obiskanih slapov. Najbolj vodnat je spomladi in jeseni in seveda po močnejših deževjih.

Povezava na izlet Slap Rinka.

Nazarje se ponašajo s starim gradom Vrbovcem, ki se nahaja ob sotočju rek Savinje in Drete.

Nazarje so staro mestece, saj se ponašajo s srednjeveškim gradom Vrbovcem. Stoji tik nad sotočjem rek Savinje in Drete, ki je tudi najlepši del mesta. Od tu se lahko sprehodimo znotraj grajskega obzidja in se odpravimo do starega frančiškanskega samostana, ki se nahaja na griču vrh mesta. Do njega vodi krajša krožna pešpot, ki jo bodo prehodili tudi mlajši otroci, ki so dobro shodili. Samostan hrani več starih in dragocenih knjig.

Povezava na izlet Nazarje.

Na Svetega Primoža nad Ljubnim se lahko odpravimo po dveh pešpoteh, pri čemer je vsaka zelo razgledna.

Sveti Primož nad Ljubnim je priljubljen cilj zlasti med prebivalci zgornjesavinjske doline. Nanj se lahko odpravimo kar iz mestnega središča Ljubnega, ali pa se z avtom zapeljemo do razložene vasi Primož pri Ljubnem. Na vrhu se nahaja cerkvica svetega Primoža in Felicijana pri kateri se odprejo široki razgledi na okoliška hribovja in del doline reke Savinje.

Povezava na izlet Sveti Primož nad Ljubnim.

Sveti Lenart na Rebri je skrivnostna cerkvica, ki se nahaja visoko na zahodnih pobočjih Kamniških Alp. Ne šopiri se daleč vidna vrh golega hriba, temveč se drži sama zase skrita za robom gozda stran od radovednih pogledov. Brez zemljevida bi zanjo verjetno vedeli le okoliški domačini. Do nje vodi lahka krožna pot, ki je primerna tudi za miren družinski izlet. Razgledov, ki jih pri cerkvici ni, bomo deležni nižje v vasi med povratkom na izhodišče.

Povezava na izlet Sveti Lenart na Rebri.

Zeleni vrh se ponaša z razgledom na verigo vrhov Spodnjih Bohinjskih gora.

Zeleni vrh si le redkokateri planinec izbere za samostojen cilj, saj se v njegovi neposredni bližini nahaja Tolminski Kuk, ki je najvišji vrh Spodnjih Bohinjskih gora. Preko Zelenega vrha sicer vodi izvrstna planinska pešpot, ki jo zlahka zaokrožimo tako severno preko Komne kot južno preko planine Razor in nato preko Tolminskega Migovca. Kot je razvidno iz fotografije se z gore odpre izvrsten razgled na vrhove, ki se dvigajo nad Komno.

Povezava na izlet Zeleni vrh.

Planina Za skalo se ponaša z več pastirskimi stani in izjemnim visokogorskim razgledom na zahodne Julijske Alpe.

Planina Za skalo se ponaša z izjemnim visokogorskim razgledom na Bavški Grintavec, mogočno goro nad zgornjo soško dolino. Na planini se nahaja več lepo ohranjenih pastirskih stanov, do nje pa lahko pridemo tudi preko prevala Oslova škrbina. Planina se nahaja na zahodnem obrobju Komne in je izhodišče za številne brezpotne vrhove na tem predelu Julijskih Alp.

Povezava na izlet Planina Za skalo.

Navpična stena visokogorskega prevala Velika vrata.

Velika vrata so visokogorski preval v pretežno brezpotnem predelu Julijskih Alp. Zato preko njega vodi neobljudena markirana stezica, ki povezuje soško dolino z dolino Triglavskih jezer. Ta pot je alternativa priljubljeni poti, ki vodi iz soške strani do Triglavskih jezer preko Prehodavcev, pa tudi nič manj priljubljeni poti ki preko Bogatinskega sedla povezuje bohinjski konec. Na tej poti se nam zlahka zgodi, da na predelu od Lepe Komne pa vse do Lopučniške doline, kljub večurni hoji, ne bomo srečali nikogar.

Povezava na izlet Velika vrata.

Šunikov vodni gaj je tik pred sotočjem s potokom Šunikom izdolbel potok Lepenjica. Potok se zvija med številnimi skalami, vrtinči v bistrih tolmunih ter hrupno skače preko številnih manjših slapišč. Na poti bomo videli tudi nekaj metrov visoke slapove okoli katerih obilno prši voda potka. Pravijo, da so te kapljice zaslužne za dobro počutje obiskovalcev tega naravnega bisera, saj se preko njih v naše telo prenašajo blagodejne zemeljske energije, ki naj bi jih bilo tu v izobilju.

Povezava na izlet Šunikov vodni gaj.

Široka struga reke Soče pri vasi Čezsoča na bovškem.

Krasna si, bistra hči planin,
Brdka v prirodni si lepoti,
ko ti prozornih globočin
nevihte temne srd ne moti —
krasna si, hči planin!
Tvoj tek je živ in je legak
ko hod deklet s planine;
in jasna si ko gorski zrak
in glasna si, kot spev krepak
planinske je mladine —
krasna si, hči planin!
Rad gledam ti v valove bodre,
valove te zelenomodre:
temna zelen planinskih trav
in vedra višnjevost višav
lepo se v njih je zlila;
na rosah sinjega neba,
na rosah zelenih gora
lepoto to si pila —
krasna si, hči planin!

Povezava na izlet Čezsoča.

Velika korita Soče so tesna naravna znamenitost na Bovškem.

Velika korita Soče se nahajajo na vhodu v dolino Lepene in so ena izmed bolj prepoznavnih naravnih znamenitosti pri nas. Ponekod se zoožajo vse do 2 metrov širine, medtem ko njihova globina precej niha. Odvisna je predvsem od vodostaja reke Soče, ki jih po daljših deževjih lahko povsem preplavi. Po drugi strani so v sušnih obdojih globoka do 15 metrov. Ob koritih je speljana krožna pot, ki nas večinoma vodi skozi gozd in se koritom približa le na posameznih razglednih mestih.

Povezava na izlet Velika korita Soče.

Koča na Hleviški planini je priljubljen pohodniški ali kolesarski cilj številnih Idrijčanov. Prvotno kočo so postavili idrijski planinci leta 1948 in jo kasneje večkrat preuredili in posodobili. Nahaja se vrh travnika, kjer se odpre delen razgled proti jugovzhodu. Vidi se del Idrijskega in Rovtarskega hribovja in del Hrušice. Pod kočo se nahaja otroško igrišče.

Povezava na izlet Koča na Hleviški planini.

Hleviška planina je hišna gora Idrije. Na poti nanjo bomo srečali številne gorske tekače, pa tudi gorske kolesarje, ki se po široki makadamski cesti vzpenjajo proti planinski koči slabih dvajset minut pod vrhom. Na Hleviški planini nas pričaka grebenast in sorazmerno ozek vrh, ki je razgleden zlasti proti jugozahodu, kjer se širi Trnovski gozd. Pod nami se odpirajo številne soteske in tesne doline, medtem ko višje med posameznimi stranskimi grebeni opazimo zelene pašnike. Ti nam dajejo slutiti, da se zadaj za robom gozdnatih, strmih pobočij skrivajo samotne gorske kmetije. Ozke grape v popoldanskem soncu hitro počrnijo in takrat se zdijo še bolj skrivnostne in še bolj nedostopne medtem, ko se spuščajo proti reki Idrijci, ki se tu trudoma zvija nižje proti vsaj nekoliko širšim in manj divjim dolinam.

Povezava na izlet Hleviška planina.

Naravno kopališče Lajšt pri Idrijski Beli je poleti množično obiskano.

Idrijska Bela je vas, ki je znana predvsem po bližnjem naravnem kopališču Lajšt. Nastalo je z zajezitvijo reke Idrijce tik za njenim sotočjem s potokom Belca. Širše območje Idrijske Bele je znano po neokrnjeni naravi, hribovskih vaseh in samotnih kmetijah. V bližini Lajšta se nahaja več naravnih in zgodovinskih znamenitosti, od katerih so širše zagotovo najbolj znane klavže. Z Idrijske Bele se lahko povzpnemo na več vrhov Idrijskega hribovja. Za mlajše pohodnike je zanimiva zlasti opisana pot do Idrijske Bele, saj je precej položna, a sorazmerno dolga. Z obrobja Idrije nas deloma vodi ob vodnem kanalu, ves čas pa v bližini reke Idrijce.

Povezava na izlet Idrijska Bela.

Zelena barva Poti ob Rakah veje iz gozda in mahu, ki porašča vodni kanal.

Pot ob Rakah nas vodi ob vodnem kanalu, ki se prične pri Kobili, manjšem jezu na reki Idrijci. Nekoč je njegova voda gnala rudniška vodna kolesa, medtem ko danes poganja bližnjo HE Mesto. Ob Rakah bomo srečali številne Idrijčane, ki se tudi sprehajajo, družijo pa tudi rekreirajo. Pot je povsem položna, nekaj korakov se povzpnemo le na začetku izleta in zato primerna tudi za najmlajše otroke, ki so dobro shodili. Zaradi hladu, ki veje iz kanala in sence gozda skozi katerega nas vodi pot, je izlet še posebej primeren za vroče poletne dni.

Povezava na izlet Pot ob Rakah.

Na poti na stari grad Haasber se odpre razgled južno od grajskega hriba.

Stari grad Haasberg je predhodnik širše znanega istoimenskega dvorca ob vznožju grajskega hriba nad robu Planinskega polje. Postavljen je bil nad križiščem pomembnih trgovskih poti na mestu starega ilirskega gradišča in utrjene rimske postojanke, ki je gradišče nasledila. Grad je bil močno utrjen z obrambnim obzidjem s štirimi stolpi. Sprva so v njem bivali predvsem vitezi Goriških grofov, kasneje pa so bili njegovi lastniki tudi Celjski grofje. Na začetku 17. stoletja so že vsaj deloma razvaljen grad s posestvi kupili Eggenbergi. Stari grad so opustili in namesto njega zgradili izjemen dvorec Haasberg katerega mogočne razvaline še vedno stojijo. Žal je stari Haasberg postal vir gradbenega materiala za spodnjega naslednika in od nekoč mogočne utrdbe so ostali le skromni zasuti in preraščeni ostanki.

Povezava na izlet Stari Haasberg.

Tabor nad Erzeljem se nahaja na razglednem griču, kjer stoji cerkev svetega Mihaela.

Tabor nad Erzeljem je manjši zaselek vrh razglednega griča v Vipavskih brdih. Na njem se nahaja cerkev svetega Mihaela, ki je bila za časa turških vpadov obzidana. Tabor je le eden izmed več zaselkov, ki so del Erzelja. V njih se nahaja več stalnih izvirov vode. Naša, občasno zelo razgledna pot, nas tako vodi mimo izvira v Vovkih. Sam Tabor je sicer zelo star, saj njegova prva omemba sega v 12. stoletje, ko je na njem že stal srednjeveški grad San Michelle v lasti oglejskih patriarhov.

Povezava na izlet Tabor nad Erzeljem.

Trška gora je znamenita vinska gorica in njej v čast so postavili stiskalnico za grozdje.

Trška gora je zagotovo ena najbolj znanih slovenskih vinskih goric. Nahaja se visoko nad Novim mestom na katero se nanaša njeno ime. Na vrhu nas pričaka velika romarska cerkev Marijinega rojstva in krog stoletnih lip. Najstarejša naj bil imela preko 400 let in velja za najdebelejšo dolenjsko lipo. Krožna pot, ki nas mimo številnih razglednih vinogradov in zidanic popelje na vrh Trške gore je le eno izmed možnih potepanj po vinski gorici. Pot si lahko poljubno podaljšamo ali skrajšamo. Omeniti velja, da se med krožnim povratkom odpre izvrsten razgled na srednjeveški Stari grad. Vračamo pa se tudi skozi daljši pas gozda.

Povezava na izlet Trška gora.

Škocjanske jame se ponašajo z visokimi prepadnimi stenami Male doline v kateri reka Reka izginja v podzemlje.

Škocjanske jame se najlepše vidi s Štefanjinega razgledišča. Bila je belgijska princesa in razgledišče so zgradili nalašč zanjo, ko je približno 150 let nazaj obiskala Škocjanske jame. Od takrat se poti, ki vodijo okoli velike udorne jame in preko nje niso spreminjale. Naša krožna pot se po strmih stopnicah spusti na naravni most, ki udornico deli na Veliko in Malo dolino. Z razgledišča lahko občudujemo brzice in slap reke Reke, ki več kot 160 metrov globoko pod nami dokončno zapušča dnevno svetlobo in izginja v podzemlje.

Povezava na izlet Škocjanske jame.

Škocjan je majhna vasica na robu Krasa in Brkinov. Nahaja se na Škocjanskem griču visoko nad prepadnimi stenami pod katerimi ponika kraška Reka. Na griču se je že pred 3500 let nahajalo veliko utrjeno gradišče in od takrat pa vse do danes je prostor neprekinjeno poseljen. Območje okoli Škocjana je imelo v tistih starodavnih časih velik kultni pomen. Sem so prihajalo romarji tudi iz oddaljenih tedanjih evropskih dežel kar potrjujejo številne arheološke najdbe, ki jim tako na področju Slovenije kot tudi širše težko najdemo primerjavo. Tako se še znotraj vasi, tik ob cesti, nahaja brezno Okroglica, ki je prav tako imelo daritveni pomen. Veduto Škocjana sicer zaznamuje visoka vaška cerkev posvečena svetemu Kancijanu. Ta je dal ime tako vasici kot znamenitim kraškim jamam pod njo. Sakralne objekte posvečene temu svetniku najdemo na krajih povezanih z vodo, nad brezni in kraškimi jamami, ob vodnih ponorih, včasih pa tudi ob močvirjih. Tako je dal dobri svetnik ime znamenitemu Rakovemu Škocjanu na Notranjskem in močvirnatem Škocjanskem zatoku v Kopru.

Povezava na izlet Škocjan.

Tigrovska pot je bila narejena v spomin na primorsko domoljubno organizacijo TIGR. Njeni člani so se borili proti okupaciji Primorske fašistične Italije. Krožna pot nas vodi preko vasic Ocizla in Beka ter skozi gozd mimo številnih slapišč in kraških jam. Izlet nas preseneti z bogastvom naravnih znamenitosti in s tem, da jamski sistem Oczila - Beka in pot, ki nas vodi mimo nista širše znana. Zelo slikovita je zlasti Miškotova jama z naravnim mostom in stebrom. Maletova jama se ponaša z na Slovenskem redkim ponornim slapom. Jama Blažev spodmol je za razliko od drugih jam lahko dostopna in skozi njo se lahko sprehodimo vse do njenega izhoda na drugem koncu. Velik del poti po njej lahko opravimo tudi z mlajšimi otroki, zato imamo s sabo svetilko. Izlet sicer opisuje krajši različico Tigrovske pot, zato se med krožnim povratkom tik pred vasico Ocizla ustavimo še pri vaški cerkvici svete Marije Magdalene.

Povezava na izlet Tigrovska pot Ocizla - Beka.

Žeželj je kraj nenavadnega imena s katerim je povezanih več legend. Nahaja se vrh dolgega griča, ki se dviga nad mejno reko Kolpo. Na Žežlju stoji cerkev Matere Božje, za katero se ne ve kdaj je bila pozidana, so pa na njenem kraji ljudje živeli že v prazgodovinskih časih. Pravijo, da je bila cerkev pozidana po zaobljubi. Sledilo si je več slabih letin in ko je bila cerkev v čast Materi Božanski, ki sicer tudi sama rodi Božje dete in ga na prestolu drži v naročju, zgrajena, je narava ponovno obilno rodila in ljudje so bili odrešeni lakote. Ljudje v Beli krajini so v 15. in 16. stoletju silno trpeli zaradi roparskih turških napadov. Veliko jih je bilo odpeljanih v suženstvo ali pokončanih, zato ne čudi, da je bila tudi žeželjska cerkev spremenjena v protiturški tabor. Iz tega obdobja izvira zgodba o zvijači s katero so pogumni domačini pregnali krvoločne Turke. Danes nas prostran parkovni prostor na Žežlju napolni z mirom, sama cerkev pa preseneti z okrasitvijo, ki velja za eno najlepših na Slovenskem. Med krožnim povratkom bomo na dnu križevega pota naleteli na izvrsten razgled na dolino reke Kolpe in na okoliška gričevja.

Povezava na izlet Žeželj.

Cerkev Svetega Miklavža nad Vipavo se nahaja na severnem predelu Vipavske doline pod visokimi stenami Nanoške planote.

Sveti Miklavž nad Vipavo je priljubljen cilj tako številnih pohodnikov, gorskih kolesarjev kot tudi športnih plezalcev. Slednji se do cerkvice zapeljejo kar z avtom, saj se nad njo pnejo visoke stene Podraške Ture s številnimi zavarovanimi plezalnimi smermi. V bližini se sicer nahaja tudi bolj znana Gradiška Tura. Prostor okoli cerkve je zaraščen, zato pri njej ni veliko razgledov (maj, 2021), zato pa nas toliko bolj osupnejo ravno visoke stene južnih pobočij Nanoške planote nad cerkvijo. Cerkev svetega Miklavža nad Vipavo je bila prvič omenjena na začetku 17. stoletju in je tekom časa doživela več težjih trenutkov. Po drugi svetovni vojni je bila celo tarča obstreljevanja jugoslovanske vojske z bližnjega strelišča v Mlakah. Danes je predvsem po zaslugi domačinov lepo obnovljena, še posebej pa nas preseneti bogato okrašen oltar, saj od stare opreme ni veliko ostalo.

Povezava na izlet Sveti Miklavž nad Vipavo.

Kočevsko jezero je nastalo potem, ko je bil opuščen premogovnik rjavega premoga in je voda zalila rudniško kotanjo. Kljub umetnemu nastanku se je jezero tekom časa izvrstno zlilo s svojo okolico in danes velja za eno najbolj čistih in tudi globjih jezer v Sloveniji. Ponaša se z izvrstno krožno potjo, ki je položna in zato še posebej primerna za družinski izlet, saj jo bodo prehodili tudi najmlajši otroci, oziroma jo lahko prehodimo tudi z vozičkom za otroke. Med izletom nas navduši "savanska" pokrajina severno in vzhodno od jezera. Obsežne travnike, ki jih porašča visoka trava, krasijo posamezne breze, ki nikakor ne morejo skriti svoje nečimrne lepote. Ogledamo si lahko tudi manjše Srčkasto jezero, ki je svoje ime dobilo zaradi značilne, seveda, "srčkaste" oblike. Tu je trava, ki se meša z močvirskim rastjem višja od nas in "afriški" vtis, ki ga tu daje ta lepa pokrajina nas čudi: "Ali ni Kočevska vendar znana po visokih in temačnih gozdovih Kočevskega Roga in Stojne."

Povezava na izlet Kočevsko jezero.

Očna se ponaša s pešpotjo na kateri se odprejo razgledi na številne vrhove Severne Primorske.

Očna je odmaknjen hrib, ki se nahaja na koncu stranskega grebena severnoprimorskega pogorja Kolovrat. Pešpot je precej razgibana, saj gremo kar preko dveh sicer nižjih vrhov, da se končno povzpnemo na Očno. Pot nas vodi mimo več vojaških ostankov iz prve svetovne vojne. Zlasti pod vršnim pobočjem Očne si lahko ogledamo številne vojaške jarke, nekaj ostalin pa je tudi njenem vrhu. Verjetno je imela italijanska vojska med prvo svetovno vojno, tako kot na bližnjem Globočaku, na Očni topniško postojanko ali pa vsaj opazovalnico, saj je izpostavjena lega na koncu ozkega in strmega grebena kot nalašč za nadzor Tolminske kotline in doline reke Soče. Izlet nas vodi tudi mimo znamenitega Devetega konfina, točke kjer naj bi se stikale parcele kar devetih gospodarjev.

Povezava na izlet Očna.

Ježa je manj znan hrib pod katerim se nahaja Planinski dom pod Ježo. Vrh je travnat in grebenast na njem pa se nahajajo vpisna skrinjica, žig in klopca. Kljub temu, da Ježo deloma obrašča drevje bomo na njej deležni zelo lepih razgledov zlasti na vrhove sosednjega Cerkljanskega hribovja in zahodnega predela Spodnjih Bohinjskih gora. Pot ni predolga zato jo lahko podaljšamo do bližnje Očne ali pa jo zaokrožimo preko panoramske ceste s katere se še posebej lepo vidi hribovita Beneška Slovenija.

Povezava na izlet Ježa.

Hrib Na gradu se nahaja na pogorju Kolovrat in se ponaša z izvrstnim razgledom na Krnsko pogorje.

Hrib Na gradu je tako kot večina vrhov na severnoprimorskem pogorju Kolovrat izvrsten razglednik. Še posebej lep pogled se odpre na pogorje Krna ter na hribovito Beneško Slovenijo na zahodni strani grebena. Vrh je znan predvsem po muzeju na prostem, ki se nahaja na njegovih severnih vršnih pobočjih. Tu si lahko ogledamo izvrstno rekonstruirane in obnovljene vojaške rove in bunkerje iz prve svetovne vojne. Italijanska vojska je imela na Na gradu topniške položaje, celotno pogorje Kolovrata pa je veljalo za ključno obrambno točko italijanskega dela Soške fronte. Kljub močno utrjenim položajem je italijanska vojska na Kolovratu klonila že prvi dan dvanajste ofenzive, edine in zadnje, ki sta jo sprožili avstro-ogrska in nemška vojska. Zaradi nepričakovano hitrega sesutja italijanskih obrambnih linij se je ofenzive prijelo ime Čudež pri Kobaridu. Vojna je še posebej močno prizadela domačine. Večina je morala v izgnanstvo, veliko vasi pa se je znašlo sredi bojev, zato so domačini ob povratku naleteli na porušene domove in uničeno pokrajino.

Povezava na izlet Na gradu.

Marijino Celje je znana severnoprimorska božjepotna cerkev sicer posvečena svetemu Zenonu.

Marijino Celje je eno bolj pomembnih romarskih svetišč na Severnem Primorskem. Nahaja se na Kanalskem Kolovratu, ki je sicer znan po starovercih z desnega brega Soče o katerih je veliko pisal Pavel Medvešček. Cerkev je posvečena svetemu Zenonu ime pa je dobila po podobi iz avstrijskega narodnega romarskega središča v kraju Mariazell. Prešeren je ime poslovenil v Marijino Celje, domačini pa so svetišču vse do konca druge svetovne vojne pravili tudi Maricel.

Povezava na izlet Marijino Celje.

Naravni most v soteski Krčnik in potok Kožbanjšček pod njem.

Krčnik je tesna soteska, ki jo je izdolbel potok Kožbanjšček. Slednji je dobil ime po bližnji vasi Kožbani na severnem predelu Goriških Brd. Divja podoba Krčnika nas precej preseneti, saj v Goriških Brdih pričakujemo predvsem mehko valovito pokrajino in morje vinogradov. Sotesko bi prej pripisali kakšni alpski lepotici, ki si mora svojo pot na svetlo šele izboriti. Tu pa se zdi, kot da je narava želela še zadnjič nabrusiti svoje zobe preden se preda lagodju vinskih goric in melanholiji furlanske nižine. Soteska je znana predvsem po elegantno oblikovanem in gladko obrušenem naravnem mostu. Je eden redkih takih pri nas, saj so preostali naravni mostovi večinoma robati in obtolčeni od nerodne erozije, ki jih je izklesala. Kožbanjšček pa ni znamenit le zaradi Krčnika. Verjetno je precej bolj znan in znamenit zaradi ribe primorske podusti. Naravno prisotna je zgolj v Goriških Brdih in na nekaterih vodotokih reke Pad. S tem se ta majhen primorski potok uvršča med izredno pomembne evropske vodotoke.

Povezava na izlet Krčnik.

Globočak bi bil izvrsten razglednik, če ne bi bil poraščen z gozdom. Le skozi manjši del se odpre razgled proti Koradi in mimo nje proti Tržaškemu zalivu. Hrib, ki se sicer nahaja na severnoprimorskem pogorju Kolovrat je bil dodobra oguljen med prvo svetovno vojno, saj so ga zaradi strateške lege že v prvem naletu zasedli Italijani in na njem zgradili topniško postojanko. Vrh Globočaka je konec vojne doživel v razsulu. Skromni ostanki vojaške postojanke nas spominjajo na norost prve svetovne vojne in danes si na tem odmaknjenem hribu težko predstavljamo vojsko s pripadajočo topniško železnino. Preko vrha sicer vodi izvrstna in razgibana krožna pot. Vodi nas mimo hriba Platne in preko razgledne vasi Srednje, kjer se ob jasnem vremenu odpre razgled na Krnsko pogorje in Matajur.

Povezava na izlet Globočak.

Slap na reki Idriji se nahaja na Severni Primorski. V velikem zelenem tolmunu lahko poleti zaplavamo, krožna pot pa nas vodi tudi preko zapuščenih vasi.

Slap na reki Idriji pada nekaj metrov globoko v velik zelen tolmun. Prostor na tem odmaknjenem predelu Slovenije nas preseneti s svojo lepoto. K izjemnosti prostora zagotovo prispeva dejstvo, da je na drugi strani tu precej ozke rečice že Italija, oziroma Benečija kot majhni pokrajini na drugi strani meje pravijo domačini. Mi ji raje pravimo Beneška Slovenija. Tako tudi velikemu delu Slovencev, ki so zanjo morda že slišali, skoraj zagotovo pa ne vedo kje se nahaja povemo, da gre za slovensko pokrajino, ki ji je muhasta zgodovino namenila trenutno bivanje izven meja njene matične domovine. Deželo Slovenci poseljujemo že več kot tisočletje in da so njeni prebivalci uspešno vse do danes kljubovali italijanizaciji se gre verjetno zahvaliti tudi dejstvu, da je deželica hribovita in razbrazdana od številnih ozkih dolin in tesnih grap.

Z njo si podobno usodo deli tudi reka Idrija. Če komu predlagamo obisk te lepe severnoprimorske mejne reke nam slednji praviloma odgovori z vprašanjem, če mislimo reko Idrijco, oziroma mesto Idrijo. Ne, mislimo reko Idrijo... Krožna pot nas vodi skozi dve zapuščeni vasi, Kosi in Podrovne. V prvi še stoji ena vzdrževana hiša z nekaj vrta, a v njej nihče ne živi, medtem ko je Podrovne že davno povsem prekril gozd. Od vasi so ostale zgolj gole stene po katerih se plazi bršljan, namesto streh pa jih prekrivajo krošnje dreves.

Tako vasi pod Kambreškim, kot tudi celotno pogorje Kolovrata, ki se raztega od Kuka nad Livkom do Kambreškega je bilo močno zaznamovano z norijo prve svetovne vojne. Veliko vasi se je znašlo na poti nesmislenih bojev in so bile skoraj do tal uničene. Vasi kot Podrovne, ki so zaradi oddaljenosti le uspele ubežati uničenju prve svetovne vojne pa je dokončen udarec zadala na novo zarisana državna meja z Italijo potegnjena po drugi svetovni vojni. S tem je reka Idrija postala mejna reka, sama meja pa močno zastražena. Domačini, ki so bili zaradi bližine ekonomsko odvisni predvsem od Beneške Slovenije in furlanskih mest, zlasti od Čedada so bili tako čez noč odrezani od virov preživetja. Preostala jim je le selitev. Nekateri so odšli v tujino, večina se jih je preselila v naselja v dolini reke Soče na drugi strani Kolovrata. Tam so rastla nova družbena stanovanja, podjetja in s tem službe, medtem ko so vasi ostale prazne...

Povezava na izlet Slap na reki Idriji.

Besnica je tudi ime glavnega naselja v tej med izletniki priljubljeni dolini. V njej se nahaja star mlin, ki je potreben obnove.

Besnica je slikovita dolina na skrajnem zahodnem obrobju Posavskega hribovja. V spodnjem predelu jo od Savske ravni in ljubljanskega vzhodnega obrobja loči le priljubljeni Kašeljski grič. Po njej je nekoč vodila glavna pot v Litijo, na njenem vhodu pri Ljubljanici pa so v srednjem veku zaradi strateške lege pozidali kar dva gradova. Vrhovi nad dolino Besnice so danes priljubljeni tako med pohodniki, kot tudi med kolesarji. Preko nje ali nad njo vodi več tematskih poti, ki povezujejo turistične kmetije na razglednih pobočjih s katerih se vidi daleč preko severne in zahodne Slovenije. Najbolj znana in priljubljena je zagotovo Borovničeva pohodna pot.

Povezava na izlet Besnica.

Na Žagarskem vrhu se nahaja Dom radioamaterjev z visokim antenami, številne klopi in nekaj igral za otroke.

Žagarski vrh se nahaja na zahodnem obrobju Posavskega hribovja visoko nad vzhodnim ljubljanskim obrobjem. Na njem se nahajajo značilne visoke antene Doma radioamaterjev. Z Žagarskega vrha se odpre razgled predvsem na bližnje vrhove značilno posute z zaselki in samotnimi domačijami. Nižje s ceste se preko Ljubljane odpre razgled vse do najvišjih primorskih in notranjskih vrhov, daleč proti severu pa lahko ob jasnih dneh opazujemo Julijce. Hrib ni priljubljen zgolj med pohodniki in nedeljskimi izletniki, temveč tudi med kolesarji in motoristi. Zavita in razgledna cesta se iz Sostrega vzpne preko prevala Pečar vse do vrha. Nato se mimo Javora in nižje preko Lipoglava ali pa preko doline Besnice krožno vrača proti izhodišču. Izhodišča s katerih se lahko pohodniki vzpnemo na Žagarski vrh je več, našteta pa so v gps sledi.

Povezava na izlet Žagarski vrh.

Babna gora se ponaša s starodavnim imenom, preko njepa vodi neoznačena stezica.

Babna gora se nahaja nad Sostrim na zahodnem obrobju Posavskega hribovja. Ime vzpetine nas ne sme zavesti, saj ne gre za goro temveč za z gozdom poraščen hrib. Zakaj ima Babna gora ime, ki si ga s svojo višino dejansko ne zasluži? Morda se odgovor skriva v simboličnem pomenu njenega imena. Gora je v mističnem smislu vedno pomenila predvsem notranji stik "Nebes in Zemlje". Pri tem je bila bolj kot višina pomembna kvaliteta prostora na vrhu, ki je omogočala to notranje izkustvo. Z besedo baba ali dedec v imenu gora so naši predniki nakazovali njihove notranje značilnosti, tako kot jih jin in jang v znanem vzhodnem simbolu večnih premen in kozmičnega ravnovesja. Vzpon, oziroma pot na goro je pri tem vedno pomenila fizični izraz dolgotrajnega in napornega notranjega popotovanja k "Nebesom", ki nas čakajo vrh vzpetine. Številne romarske cerkvice, ki so jih naši predniki pozidali neudobno visoko na vrhovih po vsej Sloveniji, zelo pogosto na mestu starejših svetišč ter množične procesije in romanja k njim so le odraz novih časov, ki jih je v naš prostor prinesla krščanska vera. Ime Babne gore morda izvira iz starejših prazgodovinskih časov, ko se je pod njenimi vršnimi pobočji nahajalo že davno izginulo gradišče na katero namiguje ime vasice Zagradišče preko katere nas vodi izlet na skrivnostno goro.

Povezava na izlet Babna gora.

Trubarjeva domačija se nahaja na mestu, kjer naj bi nekoč bivali sorodniki Primoža Trubarja. On sam naj bi se prav tako rodil na posestvu z mlinom, a višje ob reki. Prostor je prežet s spominom na enega največjih Slovencev, sam kraj pa zaznamuje pravljično lep preplet stare kmečke arhitekture, ki zaradi velike osrednje stanovanjske hiše deluje precej gosposko in negovanega parkovnega gozda mimo katerega teče rečica Rašica. Njen zelen vodni tok se leno preliva preko širokega jezu, ki je del vode usmerjal na kolesa, ki so nekoč gnala mlin in žago. Ivan Tavčar je o Primožu Trubarju zapisal: "Pokažite mi moža, ki bi bil bolj vreden spomenika od Primoža Trubarja. Ali ne živi v vsaki slovenski knjigi? Ali ni še danes učitelj slovenskemu narodu?"

Povezava na izlet Trubarjeva domačija.

NOVI IZLETI

Koča na Travniku

Veliki Travnik - Turnovka

Komen

Črno jezero

Krnes

Matkov škaf

Matkov kot

Okrešelj

Izvir Savinje

Slap Rinka

Nazarje

Sveti Primož nad Ljubnim

Sveti Lenart na Rebri

Zeleni vrh

Planina Za skalo

Velika vrata

Šunikov vodni gaj

Čezsoča

Velika korita Soče

Koča na Hleviški planini

Hleviška planina

Idrijska Bela

Pot ob Rakah

Stari Haasberg

Tabor nad Erzeljem

Trška gora

Škocjanske jame

Škocjan

Tigrovska pot Ocizla - Beka

Žeželj

Sveti Miklavž nad Vipavo

Kočevsko jezero

Očna

Ježa

Na gradu

Marijino Celje

Krčnik

Globočak

Slap na reki Idriji

Besnica

Žagarski vrh

Babna gora

Trubarjeva domačija