Jelenk

Jelenk je najvišji vrh visoke planotaste pokrajine, ki jo skoraj v celoti obdajata dve reki, zahodno in južno Kanomljica in vzhodno in severno Idrijca. Le severno-zahodno, od Oblakovega vrha navzdol, jo obdaja potok Hotenja, ki se v Dolenji Trebuši izlije v Idrijco. Planota ima tri pretežno s samotnimi kmetijami poseljena področja. Na jugu Idrijske Krnice, na sredni Masore in severno ... Šebrelje z Gorenjo, Srednjo in Dolenjo vasjo. Ta odmaknjeni in od turistov, ki po dolini Idrijce hitijo na Tolminsko, prezrti svet skriva veliko skrivnosti. Slava te planote je bila razširjena po vsem svetu z odkritjem neandertalčeve piščali, najstarejšega glasbila na svetu. Najdli so jo v Divjih babah, jami pod severnim robom Šebrelj. K slavi planote je vsaj v slovenskem prostoru veliko pripomogel tudi Ivan Mohorič, ki je osupnil z razkritjem cerkvenega pentagrama, ki ima tri krake ravno na Šebreljah. Južni del planote se zdi manj zanimiv, a tako se samo zdi. Goro in južni del planote bomo najbolje spoznali, če se nanjo odpravimo po zelo zahtevni poti, ki vodi čez Kendove robe. Premagati moramo tri navpične, a dobro varovane vzpone. Srednji, najdaljši, nas vodi po ozki špranji ob vznožju katere se nahaja vpisna skrinjica. Pot je izredno slikovita, dobro varovana in planincem vajenih zelo zahtevnih tur iz visokogorja ne bo povzročala težav. Na poti se odpirajo izvrstni razgledi na dolino Idrijce in pobočja in vrhove vzhodno od nje. Veliko presenečenje nas čaka, ko pridemo iz najtežjega. Pot nas vodi mimo gozda kamnitih megalitov. Med njimi vodijo ozki prehodi, so visoki, ostri in ravnih sten. Skriti v senci bukovega gozda so kot okameneli velikani, ki počivajo na dolgi poti iz doline na visoki Jelenk. Posamezni kamni se nahajajo tudi višje v gozdu in nekateri s svojimi obrisi spominjajo na velikane iz Velikonočnih otokov. A vendar gre tu za delo narave, ki ponovno ni skoparila s svojo domišljijo. Na zadni megalit bomo naleteli sredi travnika tik pod vrhom Jelenka. Ali gre za naključje ali naravno svetišče kot bodo trdili nekateri? Prijazni domačin iz bližnjega zaselka nam je zaupal, da se je kot otrok hodil pozimi k njemu gret, saj da očitno vleče toploto iz globin visoke planote... Jelenk se nahaja v regiji Primorska in Notranjska, v podregiji Idrijska in še ožje Idrijsko hribovje.
Preberi več

Za izlete v bližini

pritisni na ikone na zemljevidu

X

Družinski izlet: Če se na Jelenk odpravimo z otroki ne gremo preko zelo zahtevnih Kendovih robov temveč se držimo lahke smeri. Zaradi sorazmerno velike višinske razlike se iz Spodnje Idrije odpravimo na Jelenk z otroki starimi 5 let ali več. Če želimo goro obiskati z mlajšimi otroki se lahko zapeljemo do Idrijskih Krnic. Od tu imamo do vrha le še približno 100 metrov višinske razlike, odvisno od tega kje parkiramo. Tako bodo pot zmogli prehoditi tudi otroci stari 3 leta ali več. Mlajšim po potrebi pomagamo z nošenjem.

Zahtevnost: Zelo zahtevna označena pot.

Oprema: Običajna pohodniška oprema in čelada.

Višina: 1107 m
Višina izhodišča: 333 m
Višinska razlika: 774 m

Izhodišče: Vozimo se po primorski avtocesti. Zapustimo jo na izvozu za Logatec ali Unec, če prihajamo iz primorske smeri in z vožnjo nadaljujemo proti Idriji. Zapeljemo se vse do Spodnje Idrije, kjer zavijemo levo proti naselju Spodnja Kanomlja in prelazu Oblakov vrh. Že po morda 100 metrih vožnje smo pozorni na veliko parkirišče na desni strani, kjer parkiramo. Prepoznamo ga tudi po značilnem mostu s streho namenjenem peščem čez reko Kanomljico. Parkirišče je med delavniki namenjeno zaposlenim Rotomatike. Na uvozu na parkirišče se nahaja tudi planinski smerokaz za Jelenk.

Časi: Spodnja Idrija - Jelenk čez Kendove robe 2 ure 30 minut. Spodnja Idrija - Jelenk po lahki poti 2 uri. Povratek Jelenk - Spodnja Idrija po lahki poti kot je opisano spodaj 2 uri 15. Spust zgolj po lahki smeri vzpona 1 ura 15 minut.

Sezona: V vseh letnih časih. Čez Kendove robe v kopnem in suhem.

Vzpon: S parkirišča se napotimo na pokrit most preko katerega prečkamo Kanomljico. Nato gremo naravnost med tovarniškimi objekti. Za njimi cesta zavije desno in se prične vzpenjati. Po morda 50 metrih hoje nas planinski smerokaz usmeri levo. Preko košnega travnika se vzpnemo v gozd. Pot je ozka, a dobro nadelana in označena. Višje se obrne levo in v zmernem vzponu preči strma gozdnata pobočja. Ko se pot položi smo pozorni na markacijo na razpotju, ki nas usmeri ostro levo - naravnost vodi sedaj opuščen del poti - sivi del gps sledi. Pot nas vodi mimo razgledišča s klopco in takoj za tem nas pripelje do gozdne makadamske ceste. Tu nadaljujemo levo. Po dobrih 100 metrih hoje pridemo do gozdne poseke (junij, 2018), kjer smo pozorni na markacijo, ki nas usmeri desno na ozko pešpot, ki vodi preko te poseke (junij, 2018). Ko višje pridemo do roba gozda se nam iz desne priključi sedaj opuščen del pešpoti. Ponovno se vzpenjamo skozi gozd, pot pa nas pripelje do slabega gozdarskega kolovoza. Tu se nahaja razpotje (začetek rumene gps sledi), kjer gre levo lahka smer, desno pa zelo zahtevna čez Kendove robe. Nadaljujemo desno. Po kolovozu se vzpnemo do prvega ovinka nekaj 10 metrov višje. Tu nadaljujemo naravnost po pešpoti. Po dobri minuti hoje se pot obrne levo in nas vodi prečno po strmih vzhodnih pobočjih Jelenka. V nadaljevanju pridemo do prepadnega, razglednega pomola, kjer se pot obrne levo in kratko vzpne v strmo pobočje. Sledi kratko prečenja, nato pa prvi krajši navpični vzpon dobro varovan z jeklenico. Sledi kratko varovano prečenje navpičnega, skalnatega brega, ki nas pripelje v strmo in tesno grapo. Pred nami je najtežji del poti ob vznožju katerega se nahaja vpisna skrinjica. Vzpenjamo se po navpični in ozki špranji varovanji z dvema jeklenicama. Na voljo imamo dovolj oprijema, pazimo se le morebitnega krušenja skal in grušča. Priplezamo na izpostavljen pomol, ki mu sledi kratko prečenje, nato pa sledi še zadnji navpični vzpon. Tudi ta je dobro varovan z jeklenico, pomagamo po si tudi s klini.
Ves zelo zahteven del poti je zelo dobro varovan z jeklenico in občasno s klini. Navpični predeli nudijo dovolj oprijema za roke in opore za noge.
Za zadnjim navpičnim vzponom pridemo po dobri minuti hoje do razgledišča s klopco. Nahaja se na koncu kratkega grebena s katerega se spustimo desno navzdol in nadaljujemo desno v gozdnat breg. Pot je tu občasno slabše nadelana, pogrešamo tudi kakšno markacijo več (junij, 2018). Višje gremo mimo področja številnih pokočnih zelo slikovith skal in prehodov med njimi. Nad njimi pridemo do makadamske ceste, kjer nadaljujemo levo. Čez morda 50 metrov pridemo do samotne visokogorske kmetije Kenda. Pot nas vodi desno preko dvorišča kmetije. Zložen kolovoz (modra gps sled) nas vodi mimo naslednje samotne kmetije (Idrijske Krnice 48), ter čez približno 150 metrov mimo še naslednje samotne domačije. Takoj za njo nas planinski smerokaz usmeri desno na slabo gozdarsko pot. Vzpenja se dokaj hitro, držimo pa se je vse do vrha Jelenka, do katerega imamo še dobrih 15 minut hoje.

Sestop: V smeri planinskega smerokaza se spustimo ob levem - vzhodnem - robu travnika do samotne visokogorske kmetije. Pri kmetiji se spustimo levo navzdol po gozdnem kolovozu. Držimo se ga vse do manjše jase, ki jo prečkamo levo navzdol do roba gozda. Tu se po nekaj 10 metrih spustimo do z ograjo varovanega razglednega pomola. Pred nami se odpre razgled na Spodnje Bohinjske gore, Kojco, Porezen, Bevkov vrh in ostale vrhove Cerkljanskega in Škofjeloškega hribovja.
Nato se po isti poti vrnemo do samotne kmetije, kjer sedaj nadaljujemo levo po kolovozu. Vodi nas mimo zelo razglednih travnikov, držimo pa se ga vse do konca, ko se prelevi v neoznačeno, a dobro nadelano stezo (junij, 2018). Vodi nas skozi gozd ob vzhodnem robu planote in po nekdanji italijanski obrambni Alpski meji. Na poti si lahko ogledamo dva vhoda v kaverni. Pešpot nas pripelje do samotne kmetije nad Kendovo kmetijo (Idrijske Krnice 48). Gremo do njenega konca, kjer zavijemo levo nazaj. Tu se sicer lahka in zelo zahtevna smer na Jelenk združita. Skozi gozd se spuščamo po označeni pešpoti. Nižje prečkamo makadamsko cesto in gremo naprej v gozd. Spuščamo se sorazmerno hitro vse do obsežnega košnega in pašnega travnika nad samotno kmetijo Grapar. Pot nas vodi levo prečno navzdol preko travnika do roba gozda. Skozi gozd se pot sorazmerno hitro spušča vse do makadamske ceste. Tu nadaljujemo levo. Kmalu gremo mimo manjšega izvira, za katerim smo pozorni na markacije, ki nas usmerijo desno navzdol. Po nekaj 10 metrih hoje ponovno zavijemo desno navzdol. Po tej poti se v nekaj minutah spustimo do spodnjega razpotja lahke in zelo zahtevne poti. Od tu se na izhodišče vrnemo po smeri vzpona.