Kam na izlet

Reka ljubezni

Dolenjska rečna lepotica

Izvir Krke

se nahaja tik pod kraško Krško jamo iz katere ob obilnem deževju dere voda. Bližnja okolica izvira je preplet lepote številnih kraških izvirov, stare kmečke arhitekture, ki jo okoliški prebivalci še vedno ohranjajo, kulturne krajine in grajskega izročila dveh danes izginulih gradov, ki sta stala v bližnji vasici Gradiček. Pred naseljem Krka se reka na dolgem Javornikovem jezom umiri, njena kot ogledalo mirna gladina pa odseva modrino jasnega neba in zelene globine dolenjske lepotice polne starih bajk o njenih skrivnostnih prebivalcih in zakladih, ki jih ljubosumno čuvajo.

Preberi več...

Skakalnica s katere v poletnih mesecih skačejo v reko Krko.
Krška jama, ki je hkrati tudi izvir reke Krke.
Javornikov jez v naselju Krka.
Lesen most čez reko Krko v istoimenskem naselju.
×

Štanjel

Kraški renesančni biser

Štanjel

je slikovito kraško mestece razloženo po pobočjih griča Turn. Ponaša se z izrednim renesančnim videzom, ki ga zelo lepo dopolnjuje znameniti Ferrarijev vrt. Zaradi strateške lege samega griča je bilo njegovo pobočje poseljeno že v železni dobi, Štanjel pa je današnji obseg dosegel v srednjem veku. Mestece je bilo utrjeno za časa turških vpadov, svoj vrh pa je doseglo v 17. stoletju. Nato je začelo počasi propadati in doseglo dno svojega razvoja med drugo svetovno vojno, ko je bilo dodobra porušeno. Danes Štanjelu že desetletja trajajoča obnova počasi vrača svoj nekdanji bleščeč izgled zaradi katere ga moramo zagotovo obiskati.

Preberi več...

Razvaline gradu v Štanjelu.
Štanjel in njegov obnovljen grad in mestno obzidje.
Renesančne stopnice in cerkev renesančnega Štanjela.
Mestna vrata in grad z golimi stenami v kraškem mestecu Štanjel.
×

Velika Osojnica

Manj znan pogled na Blejsko jezero

Velika Osojnica

je poleg Ojstrice in male Osojnice še tretji vrh s katerega se odpre čudovit razgled na Blejsko jezero. Pot nanj vodi preko prej omenjenih, kjer večina zasopihanih turistov zadosti svojim turističnim potrebam po fotkanju selfijev z jezerom v ozadju. To in pa dejstvo, da je pogled na jezero na Veliko Osojnici vseeno nekoliko "slabši", saj je vrh višji in bolj oddaljen od jezera botruje temu, da bomo na njej našli obilo miru, ki ga na preostalih dveh vrhovih zagotovo ni. Če mir na Bledu iščemo seveda...

Preberi več...

Pogled na Blejsko jezero z Velike Osojnice.
Na poti k Veliki Zaki, kjer se prične vzpon na Veliko Osojnico, je lep razgled na blejski otok.
Med vzponom na Veliko Osojnico se odpre eden lepših razgledov proti Blejskemu jezeru.
Blejski grad s Belščico in Stolom v ozadju.
×

Mali Trebelnik

Nepoznani razglednik nad Ljubljanskim barjem

Mali Trebelnik

se nahaja na razglednem robu planote Menišje nad Borovnico. Z njega se odpre izvrsten razgled na zahodni predel Ljubljanskega barja in na vrhove Posavskega hribovja, Kamniško-Savinjske Alpe in na del Karavank. Lepo se vidi tudi Polhograjsko hribovje s svojimi višjimi in bolj priljubljenimi vrhovi kot so Polhograjska Grmada, Tošč in Pasja ravan. Z izletom pričnemo v Pokojišču, ki je danes znano predvsem zaradi dobro ohranjenega rimskega zidu Claustre Alpium Iuliarum.

Preberi več...

Ljubljansko barje kot se ga vidi s Malega Trebelnika.
Kolovoz nas vodi na razgleden rob Menišije visoko nad Borovnico.
Mali Trebelnik se ponaša s razgledom na Borovnico in na gozdnata pobočja Krimskega pogorja.
Cerkev svetega Štefana v Pokojišču, ki je danes znano predvsem zaradi rimskega zidu Claustra Alpium Iuliarum.
×

Repentabor

Protiturški tabor v zamejski Sloveniji

Repentabor

se ponaša s čudežno božjepotno cerkvijo svete Marije, katere odtis stopala lahko še vedno vidimo pred vhodom v svetišče. Cerkev je bila za časa turških vpadov obzidana z močnim obzidjem in tako spremenjena v težko osvojljivo trdnjavo, neprostovoljno naslednjico rimske vojaške utrdbe, ki je tisočletje prej nadzirala trgovsko pot, ki je vodila mimo. Na sosednjem hribu se nahaja naravni spomenik Pr sten'h, ki si ga moramo prav tako ogledati. Gre za niz do 5 metrov visokih megalitskih kamnov, ki se zaključi na naravni razgledni ploščadi v katero je erozija slikovito vrezala številne špranje.

Preberi več...

Srenjska hiša v Repentaboru.
Formaviva ob vznožju mogočnega taborskega obzidja.
Megalitska skala na robu Repentabora.
Pogled na taborsko cerkev in obzidje s sosednjega hriba, kjer se nahaja naravno svetišče.
×

Izliv Soče

Izliv gorske lepotice v Jadransko morje

Izliv Soče v Jadransko morje

se nahaja v naravnem parku Isola della Cona blizu Tržiča. Široka reka se leno vije med močvirji in lagunami severnega Jadrana in popolnoma nič ne spominja na živahno, turkizno gorsko lepotico, kot jo imamo v spominu ljubitelji zahodnih Julijskih Alp. V samem parku, ki je pravi ptičji raj, nas bo najbolj navdušil pisani čebelar, na poti pa bomo srečali številne barvite kačje pastirje, dvoživke in z nekaj sreče prestrašeno kačo.

Preberi več...

Pri izlivu Soče v Jadransko morje gnezdijo številni čebelarji.
Močvirnata ravnica v lagunah naravnega parka Isole della Cone.
Rdeči kačji pastir in številne ostale žuželke in dvoživke živijo v močvirjih reke Soče.
Soča je tik pred izlivom v morje široka in lena reka.
×

Pasja ravan

Razuzdani pastirji so se spremenili v volkove

Pasja ravan

je bila nekoč najvišji vrh Polhograjskega hribovja, a so jo znižali zaradi gradnje raketnega oporišča in tako predali zveneči naslov najvišjega Tošču. Danes na mestu nekdanjega oporišča stoji visok meteorološki radar. Nenavadno ime vzpetine izhaja iz stare legende, po kateri so pastirji na raven gnali ovce. Postali so židane volje, ki pa se je sprevrgla v razuzdanost. Sredi noči jih je temna sila spremenila v volkove, njihove ovce pa v pastirske pse, čemur je sledil spopad na življenje in smrt. Še dolgo časa po tem dogodku so okoliški prebivalci ob polni luni slišali zavijanje volkov in divji lajež psov....

Preberi več...

Polna luna se dviga nad Krimskim hribovjem.
Cerkev nad Črnim vrhom se zelo lepo vidi na poti na Pasjo ravan.
Meteorološki radar na Pasji ravni stoji na mestu bivšega raketnega oporišča zaradi katerega je sedaj Tošč najvišji vrh Polhograjcev.
Razgled na pokrajino Polhograjskih Dolomitov.
×

Sveta Ana

Priljubljen razglednik na ljubljanskem obrobju

Sveta Ana

nad Podpečjo je daleč naokoli vidna cerkvica na severnem robu Krimskega hribovja. Nahaja se na razglednem griču Šentan s katerega se odpre zagotovo najlepši pogled na Ljubljansko barje, zaradi česar velja cerkvica za enega izmed najbolj priljubljenih izletniških ciljev na obrobju Ljubljane. Ob vzhodnem vznožju griča se nahaja prav tako priljubljeno Podpeško jezero, ki je eno izmed izhodišč za Sveto Ano.

Preberi več...

Sveti Jožef nad Preserjem se nahaja nad Ljubljanskim barjem.
Na poti k legendarni cerkvici se odpre pogled na Krim.
Sveta Ana nad Podpečjo je sosednje cerkev, ki zagotovo sodi med bolj priljubljen izletniški cilj v bližini Ljubljane.
Do cerkve svetega Jožefa nas skozi grmovje vodi hodnik zelenja.
×

Sveti Jožef

Nad Ljubljanskim barjem cveti zaklad

Sveti Jožef

nad Preserjem je ena izmed več cerkvic postavljenih nad južnim robom Ljubljanskega barja. Če je sosednja Sveta Ana zaradi razgleda najbolj obiskana, je cerkev svetega Jožefa zagotovo najbolj skrivnostna. Cerkvica spominja na visoko stolpasto utrdbo, legenda pa pripoveduje, da je tu dejansko stal grad katerega zaklade danes čuva zakleta grofica. Kljub bližini naselja se zdi prostor okoli cerkvice precej bolj samoten in odmaknjen kot je v resnici. Če se želimo usesti je prag cerkve pravo mesto. Drugo izročilo namreč pravi, da je pod glavnimi vrati zaklad, ki ob določenih dnevih zacveti...

Preberi več...

Sveti Jožef nad Preserjem se nahaja nad Ljubljanskim barjem.
Na poti k legendarni cerkvici se odpre pogled na Krim.
Sveta Ana nad Podpečjo je sosednje cerkev, ki zagotovo sodi med bolj priljubljen izletniški cilj v bližini Ljubljane.
Do cerkve svetega Jožefa nas skozi grmovje vodi hodnik zelenja.
×

Debela griža

Naše največje prazgodovinsko gradišče

Debela griža

je naše največje prazgodovinsko gradišče, ki nas preseneti tako s svojo velikostjo kot še vedno zelo dobro prepoznavno obliko. Nahaja se blizu kraške vasice Volčji Grad, katere izvor imena je zavit v tančico preteklosti, ki sega vse do Antike. Vasica je ohranila pristno podobo, marsikatera stara domačija pa daje videz manjše gotske graščine katere krivi zidovi sledijo potem, ki vodijo preko skrivnostne kraške pokrajine.

Preberi več...

Debela griža je naše največje prazgodovinsko gradišče.
Pešpot nas vodi ob suhem kraškem zidu proti arheološkem najdišču.
Volčji Grad je stara kraška vasica, ki je ohranila svojo pristno podobo.
Angelsko bitje, oziroma detajl na starem kmečkem kraškem portalu.
×

Planina Govnjač

Visokogorsko zaledje Soške fronte

Planina Govnjač

je danes odmaknjena in manj znana planina, saj jo planinci obiščemo predvsem na krožni poti čez Bogatin ali Tolminski Kuk. Preko nje vodi pot na tesen preval Škrbina in naprej na primorsko stran proti planini Razor ter preko Konjskega sedla proti Voglu. Za časa prve svetovne vojne je bilo na njej avstro-ogrsko zaledje Soške fronte in kasarna, ki je sprejela za cel bataljon vojske. Sem so hodili od bojev na Krnskem pogorju izmučeni vojaki počivat.

Preberi več...

Pogled na Triglav z zgornjega predela planine Govnjač.
Ostanek vojaške bolnišnice iz časa Soške fronte na planini Govnjač.
Preko planine vodijo poti tako proti Voglu, na primorsko stran ter proti Bogatinu.
Na poti se nad vrhovi smrek dvigajo vrhovi Spodnjih Bohinjskih gora.
×

Dom na Komni

Izhodišče za dvodnevne ture nad Komno

Dom na Komni

se nahaja nad zatrepom Bohinjske doline nad slapom Savica. Je izvrstna planinska postojanka na poti na gore nad Komno kot so Lanževica, Bogatin, Tolminski Kuk ali manj znani Vrh nad Škrbino. Mimo vodi pot na Krn, pa tudi proti Dolini Triglavskih jezer. Zaradi svoje lege je izvrstno izhodišče tudi za dvodnevne krožne ture po vrhovih Spodnjih Bohinjskih gora. Eno od takih prikazuje gps sled.

Preberi več...

Dom na Komni je eden večjih planinskih domov v Sloveniji.
Pogled na Bohinjsko jezero na poti na Komno.
Pogled od Doma na Komni proti Kočni, Grintovcu in Kalškemu grebenu v Kamniško-Savinsjskih Alpah.
Bohinjsko jezero prekriva jutranja megla. Sončni vzhod na Komni.
×

Črni vrh

Na najvišji vrh Pohorja

Črni vrh

je najvišji vrh Pohorja. Je prostran, razgleden in mehko zaobljen, tako kot večina vrhov na Pohorju. Pot nanj je kot daljši sprehod, vzpon je položen, hodimo pa skozi zaplate iglastih gozdov in preko širokih, zlasti proti zahodu razglednih pašnikov. Tu ni strmih vzponov, globokih grap, prepadov, le mehko valovanje pokrajine, ki nas z dobro energijo vabi v svoj drugačen svet.

Preberi več...

Spoj pohorskih prostranih travnatih pobočij z oblaki na nebu. V ozadju se vidi koroški Uršjo goro in Peco.
Mlada pohodniška družina z dvema otrokoma na pešpoti na Črni vrh.
Na Črnem vrhu, ki je najvišja izletniška točka na Pohorju se nahaja razgledna tabla in možic.
Pogled s Črnega vrha na Veliko Kopo in zadaj za njo Malo Kopo. Desno se v ozadju vidi Ribniško Pohorje.
×

Pliskovica

Po poti skrivnostnega Krasa

Pliskovica

je vaška vas pod Volnikom in izhodišče krožne Pliskine učne poti. Na njej bomo dodobra spoznali Kras, lepo in dejansko zelo majhno pokrajino, ki je dala ime kraškim pojavom po celem svetu. Kras mora biti nekaj posebnega, da se je njegovo ime razlilo preko cele oble. Kras je krasen lahko povsem enostavno, morda celo nekoliko obrabljeno, zaključimo. Na Pliskini učni poti se bomo poučili o nekdanjem zelo težkem življenju Kraševcev. Danes samoumevne dobrine, kot je voda, so bile v preteklosti kraškim prebivalcem zelo skopo odmerjene. Tu ne bomo videli najvišjih dreves in najglobjih jam, ki nam jemljejo sapo, a tudi pozornost. Bomo pa zlahka začutili kopreno preteklosti. Je skrivnostna kot vode, ki tečejo v globeli pod Volnikom. Nekatere skrivnosti velja ohraniti skrite, druge moramo ohraniti razkrite.

Preberi več...

Metulj, ki smo ga srečali na Pliskini krožni poti.
Izlet nas vodi mimo številnih teranovih vinogradov v bližini kraških vasi.
Suhi zid je na Krasu stalnica. Ta vodi med vrtačami proti Pliskovici.
Tipičen prizor v Pliskovici, kraški vasici na zahodnem predelu Slovenije.
×

Stolpnik

Razgledni stolp na zmajevi gori

Stolpnik na Konjiški gori

se ponaša z visokim razglednim stolpom s katerega se odpre razgled na južna pohorska pobočja pod Roglo ter zlasti proti Posavskemu hribovju. Stolpnik je najvišji vrh Konjiške gore v katerem je po legendi veliko jezero. V njemu je divjal velik zmaj in grozilo je, da bo poplavilo vso dravinjsko dolino in njene prebivalce. V zameni za mir je zmaj zahteval človeške žrtve in ko je na vrsto prišla graščakova hči se je pojavil pogumni vitez na konju in premagal zmaja. Od tedaj se gora imenuje po konju pogumnega viteza Konjiška gora.

Preberi več...

Konjiški grad in v ozadju Slovenske Konjice na poti na Stolpnik.
Na razpotu za Žičko kartuzijo in Stolpnik na pobočjih Konjiške gore.
Na Stolpniku se nahaja visok razgledni stolp s katerega se lepo vidijo pobočja Pohorja in Rogle.
Pogled proti gradu Lindek in Stenci nad Vitanji z visokega Stolpnika.
×