Stegovnik

Stegovnik je dolga, razgledna in zagotovo po krivici ena izmed najbolj zapostavljenih gora pri nas. Ko se vračamo proti izhodišču zaradi številnih podrtih dreves komaj sledimo redkim markacijam in pogosto komaj vidni pešpoti, medtem ko bi pričakovali široko in od številnih planincev dobro nadelano pešpot. Stegovnik je visok "skromnih" 1692 metrov, ampak ko smo na njemu ... se zdi, da smo precej višje. Razlog za to sta globoki dolini Kokre in Tržiške Bistrice, ki ga obdajata. Gora ima izvrstno lego, na pogled skoraj na sredi med Košutnikovim turnom, Storžičem in mogočno Kočno. To so na tem koncu, gledano s Stegovnika, osrednji in najvišji vrhovi. Vsak na svojem koncu neba. Kočna je na jugu, Storžič na zahodu in Košutnikov Turn na severu. Le proti vzhodu je svet odprt in tam ne bomo spregledali sosednjega Virnikovega Grintovca, Olševe in še naprej mogočne Pece. Zlasti Košuta s svojimi zelenimi pobočji in številnimi planinami, predvsem vzhodno od Škrbine, je kot na dlani. Prizor nas nehote spominja na Porezen s katerega se prav tako izvrstno vidijo zelena pobočja na vzhodnem delu dolgega grebena Spodnjih Bohinjskih gora. Pred osamelim Storžičem se dvigajo manj znani Jezerski vrhovi, kjer največ naše pozornosti ujame Kozji vrh. Šele pogled proti mogočni Kočni in ostalim visokim osrednjim vrhovom Kamniških Alp, ki so s Stegovnika težje prepoznavni, nas nekoliko prizemljijo in dajo vedeti, da Stegovnik le ne presega 1700 metrov višine. Stegovnik ima dolg grebenast vrh. Hoja po njem nam vzame kar nekaj časa, sem pa tja pa je kakšen korak tudi nekoliko izpostavljen. Gora nam največje presenečenje pripravi, ko se nižje krožna pot obrne nazaj proti Močnikovemu sedlu. Pot nas vodi skozi izredno slikovito naravno okno. Ima dve dvorani, prvo s tremi okni in drugo v katero se povzpnemo iz prve po lestvi dve okni. Skupaj torej kar šest oken, če štejemo še vmesno. Naravno okno je že samo po sebi vredno obiska in čudi nas, da ni bolj znano, saj je zagotovo eno najlepših pri nas. Omeniti moramo, da bodo markacisti spodaj opisani krožni poti zaradi številnih podrtih dreves na posameznih odsekih tekom časa verjetno deloma spreminjali smer, ampak gora je vredna nekaj dodatnega truda, ki ga od nas terja narava. Stegovnik se nahaja v regiji Gorenjska, Bovška in Koroška, v podregiji Karavanke in še ožje v podregiji Zahodne Karavanke.
Preberi več

Za izlete v bližini

pritisni na ikone na zemljevidu

X

Zahtevnost: Zahtevna označena pot. Zlasti med krožnim povratkom se moramo zaradi številnih podrtih dreves zanašati na redke markacije, saj je pot občasno slabo vidna ali tudi izgine. Paziti moramo, da nas tema ne ujame brez svetilke. Ponoči je še posebej priporočljiva gps navigacija, saj bomo v temi tudi s svetilko markacijam zelo težko sledili (avgust, 2019).

Oprema: Običajna pohodniška oprema. V zimskem času tudi dereze in cepin.

Izhodišče: 822 m
Višina: 1692 m
Višinska razlika: 870 m

Izhodišče: Vozimo se po gorenjski avtocesti. Zapustimo jo na izvozu Kranj - vzhod, Zgornje Jezersko, kjer z vožnjo nadaljujemo proti Jezerskemu. Ko je Preddvor za nami smo po nekaj kilometrih vožnje pozorni na gostilno Kanonir, kjer zavijemo levo. Naše sprva asfaltirane ceste se držimo mimo izhodišča za Kozji vrh vse do naslednjega razpotja, kjer gre levo makadamska cesta za Storžič in Kališče preko Bašeljskega prevala in desno čez dvorišče manjše kmetije cesta za Stegovnik preko Močnikovega sedla. Zapeljemo se do zapornice, ki se nahaja približno 200 metrov za domačijo, kjer parkiramo.

Časi: Dol - Stegovnik čez Močnikovo sedlo 2 uri 30 minut. Krožen povratek preko okna Stegovnik - Dol 2 uri.

Sezona: Vsi letni časi.

Vzpon: S hojo pričnemo po makadamski cesti. Držimo se je kar nekaj časa, občasno se vzpenja nekoliko hitreje, pripelje pa nas do razpotja makadamskih cest, kjer nas smerokaz usmeri desno. Ceste, ki se sedaj vzpenja manj strmo se ponovno držimo kar nekaj časa. Pripelje nas do gozdne jase s kočo. Tu cesta zavije levo, mi pa se usmerimo naravnost. Pozorni smo na klop pri kateri se nahaja smerokaz, ki nas usmerja naravnost v gozd proti Stegovniku čez Močnikovo sedlo. Skozi smrekov gozd se vzpenjamo po ozki pešpoti. Hitro pridemo do gozdarskega kolovoza, ga prečkamo in gremo naprej za markacijami. Pot nas hitro pripelje do naslednjega kolovoza, kjer zavijemo levo in po morda 20 metrih hoje, na prvem razpotju, ponovno levo. Po nadaljnih 20 metrih hoje nas markacija usmeri desno na pešpot, ki se vzpenja v gozd. Sledi krajši odsek, kjer se vzpenjamo hitreje, nato pa ponovno pridemo na kolovoz po katerem nadaljujemo z vzponom. Že po morda 30 metrih, ko se prične kolovoz strmo vzpenjati nas markacija usmeri desno na pešpot. Pot se višje obrne levo, položi in v nekaj minutah pripelje na prej omenjeni kolovoz, ki se ga sedaj držimo vse do velike poseke na kateri se markacije izgubijo (avgust, 2019). Ko se kolovoz obrne ostro desno, gremo levo nazaj po nekaj metrov dolgem odseku kolovoza. Tu smo pozorni na morebitne možice, ki nas usmerijo naprej v gozd. Sledi krajši obhod podrtih dreves, kjer sledimo neoznačeni stezici, ki se hitro vrne na markirano pot. Sledi krajše prečenje strmega gozdnatega pobočja in strm vzpon ob grapi hudourniškega potočka. Tik prek njim se nahaja manjši spodmol za katerim potok prečkamo. Sledi sorazmerno položen predel po katerem nas pot pripelje do sedla imenovanega Pri lojtri. Tu se nahaja razpotje za Močnikovo sedlo, Brsnino 2 ure, D. njivo 3 ure ter Medvoje in Jelendol.
Sledimo oznaki za Stegovnik. Sprva zmernemu vzponu skozi gozd sledi vzpon po vršnem grebenastem pobočju. Vedno bolj razgledna pot, ki se občasno vzpenja zelo strmo se vrh grebena položi. Gremo preko kratkega z jeklenicami varovanega predela za katerim se povzpnemo na vzhodni predvrh Stegovnika. Od tu nas položna pot po dobri minuti razgledne grebenske hoje pripelje na označen vrh Stegovnika.

Sestop: Gremo naprej po poti, ki nas vodi vrh dolgega grebena posutega s skalami in deloma poraščenega z ruševjem. Zelo razgledna pot je na dveh mestih nekoliko izpostavljena, paziti pa se moramo predvsem zdrsa. Na koncu grebena, kjer se nahaja velik možic, pot zavije strmo levo navzdol. Vršni del spusta je zelo strm in pot posuta z gruščem, zato si po potrebi pomagamo z rokami in se pazimo zdrsa. Krajši del poti je varovan z ohlapno jeklenico. Nižje, že v gozdu, strmina popusti, a se moramo na posameznih mestih še vedno varovati zdrsa. Kmalu pridemo do predela, kjer je pot zaprta s podrtimi drevesi (avgust, 2019), zato nas slabše vidna stezica vodi desno preko travnate podrasti pod katero ponovno stopimo na markirano pot. Le-ta postaja vse bolj slikovita. Hodimo pod visokimi, navpičnimi stenami vse do kratkega predela varovanega z jeklenico. V nekaj korakih se navpično povzpnemo do okna skozi katero se splazimo v spodnjo dvorano razgibanega Stegovnikovega naravnega okna. Nato se po lestvi povzpnemo v zgornjo dvorano in nato desno navzdol skozi spodnje okno varovano z jeklenico ven v gozd.
Že po dobri minuti pridemo do dobro označenega razpotja, kjer gre desno smer za planino Javornik in levo smer za Močnikovo sedlo in naše izhodišče. Pot nas po krajšem prečnem vzponu pripelje do neizrazitega sedla pod visoko 100 metrsko navpično steno. Teren je tu poraščen s travo in pešpot zelo slabo vidna (avgust, 2019). Gremo naprej v gozd, držimo pa se levega roba sedla. Pot nas pripelje do naslednjega označenega razpotja, kjer gre desno smer za Javorniško sedlo. Tu zavijemo levo navzdol za Močnikovo sedlo. Ozka pešpot se sorazmerno hitro spušča skozi gosto podrast. Občasno je slabo vidna ali izgine, zato se moramo zanašati na markacije. Sledi dolgo prečenje gozdnatih pobočij pod prepadno jugo-vzhodno steno Stegovnika. Pot zaradi številnih podrtih dreves ni nadelana, markacije pa so daleč druga od druge, kar nam precej otežuje orientacijo (avgust, 2019). Ves čas se moramo zanašati na redke markacije in paziti, da nas ne ujame noč. V nadaljevanju prečkamo proti Kočni razgledno melišče za katerim se prične pot počasi vzpenjati proti sedlu in razpotju Pri lojtri. Od tu se proti izhodišču vrnemo po isti poti.