Grad Turjak

Grad Turjak je eden izmed bolj znanih Slovenskih gradov. Enako velja za plemiško rodbino Auerspergov, ki je če upoštevamo tudi prvotni, danes razvaljeni, stari grad skoraj 900 let bivala na Turjaku. Prvotni grad, prvič omenjen leta 1067, je bil v bojih s sosednjimi plemiškimi rodbinami dvakrat uničen in nato v prid današnje lokacije opuščen. Današnji grad se prvič omenja leta ... 1220. Tudi slednji je imel nadvse burno zgodovino. Turki so grad leta 1491 in 1528 zaman oblegali. Leta 1511 je bil v velikem potresu popolnoma uničen, a postavljen na novo in leta 1515 uspešno kljuboval kmečki vojski med Velikim kmečkim puntom. Zadnjo hudo preizkušnjo je grad doživel leta 1943, ko so ga po daljši bitki zavzeli partizani. Grad je bil med boji hudo poškodovan in kar nekaj let v ruševinah. Danes je večinoma obnovljen, le njegova severna stena še vedno časa na boljše čase.
Turjačani so bili znani kot sposobni in pogumni vojaški voditelji. Najbolj znan je zagotovo Andrej Turjaški, kranjski Ahil, ki je leta 1575 s svojimi kranjskimi strelci odločilno pripomogel k hitri zmagi združene krščanske vojske nad Turki v znameniti in odločilni bitki pri Sisku. V zahvalo so mu preostali sopoveljniki prepustili največjo trofejo, plašč poturčenega Srba Hasana Paše Predojeviča, ki je vodil turško vojsko. Vendar, Andrej Turjaški ni bil iz gradu Turjak, temveč je pripadal veji Auerspergov, ki je bivala na gradu Šumberk.
Danes se Turjačanov spominjamo tudi kot velikih podpornikov protestantizma. Tako sta glavna slovenska protestantska voditelja Primož Trubar in Jurij Dalmatin uživala njihovo podporo. Na gradu so jima nudili zatočišče, medtem ko sta delala na prvem prevodu Biblije v slovenski jezik. Turjaški grofje so ju tudi finančno podpirali pri projektu tiskanja prvih slovenskih knjig. Vendar Turjaškega protestantizma in njihove podpore slovenski ideji ne kaže razumeti zgolj v želji po duhovni prenovi Cerkve in dvigu zavesti naroda, ki tedaj Kranjcev in Štajercev še ni dojemal kot dveh delov ene celote. Če so Primož Trubar in ostali protestantski reformatorji iskreno težili k duhovni prenovi Cerkve ter dvigu tedaj tipične pokrajinske pripadnosti slovenskih ljudi v višjo in eno narodno zavest, je velik del plemiških rodbin v tem gibanju videl predvsem priložnost Cerkvi iztrgati del obsežnega premoženja, ki ga je nakopičila skozi dolga stoletja. Turjačani 16. stoletja so bili tipična fevdalna rodbina, ki je svojo moč črpala predvsem iz obsežnih posesti in ljudi, ki si jih je lastila. Ironija usode je, da je k nastanku slovenskega naroda v veliki meri pripomogel tudi dolgotrajen boj proti Turkom, kjer so se Turjačani tako odlikovali. Tedaj poglavitne slovenske dežele Kranjska, Štajerska in Koroška so bile v obrambi proti Turkom prepuščene same sebi, zato so spoznale, da bodo uspešnejše, če se združijo. Tako je dolgotrajna in krvava borba združila slovenske ljudi različnih dežel k skupnemu cilju. Turjačani, grofje Auerspergi, tipični fevdalci tedanjega časa, ki so med sabo govorili nemško, so tako s svojimi dejanji sredi 16. stoletja hote ali nehote pomagali sprožiti plaz, ki se je po več kot 400 letih ustavil leta 1991, ko je nastala samostojna slovenska država. Grad Turjak se nahaja v regiji Dolenjska, v podregiji Novomeško-Krška in še ožje v podregiji Dolenjsko podolje.
Preberi več

Družinski izlet: Izlet je primeren za otroke stare 3 do 4 leta. Na poti ni večjih in bolj strmih vzponov, a izlet vseeno precej razgiban z veliko zložnih vzponov in spustom. Za tako majhne otroke je izlet tudi sorazmerno dolg, zato si na sicer tako naravno kot zgodovinsko-kulturno zelo slikoviti poti privoščimo več krajših počitkov. Izlet je zelo razgiban in poln zgodovinskih spominov. Pri gradu Turjak lahko zlasti fantom razburkamo domišljijo z zgodbami povezanimi z zgodovino ene najstarejših kranjskih plemiških rodbin, katere predniki so v visokem srednjem veku sodelovali tako pri osvajanju Bele krajine ter kasneje pri obrambi Kranjske pred Turki in se kot pravi vitezi tudi sicer izkazali s številnimi junaškimi dejanji.

Zahtevnost: Lahka označena pot.

Oprema: Običajna pohodniška obutev.

Višina : 525 m
Izhodišče (Trubarjeva domačija): 483 m
Prehojena višinska razlika: 165 m

Izhodišče: Vozimo se po regionalni cesti Ljubljana - Kočevje. Ko gremo mimo table, ki označuje začetek naselja Rašica smo pozorni na smerokaz za Trubarjevo domačijo, desno 200 metrov. Ko pridemo do križišča zavijemo desno in parkiramo levo na velikem urejenem parkirišču tik pred Trubarjevo domačijo.

Časi: Izhodišče pri Trubarjevi domačiji na Rašici - grad Turjak 1 ura 30 minut.

Sezona: Vsi letni časi.

Vzpon: Sprehodimo se preko dvorišča domačije in gremo naprej ob glavni cesti proti Mišji dolini. Po morda 300 metrih hoje opazimo na desni strani ceste kolovoz s planinskim smerokazom za Turjak, Veliki Osolnik, Kurešček in Krvavo Peč (oktober, 2020). Zavijemo na kolovoz po katerem se zložno vzpnemo do prvih dreves, kjer nas že skoraj propadla oznaka (oktober, 2020) usmeri levo navzdol. Spustimo se čez travnik in nato sledimo neoznačeni stezi, ki nas nad izvirom potočka vodi skozi nekaj metrov širok pas gozda do slabo vidnega kolovoza na travniku. Tu nadaljujemo desno. Stezica nas vodi v breg travnika in kmalu pripelje do bolj vidnega kolovoza, ki mu sledimo višje do gozda. Tu postane kolovoz dobro nadelan in viden. Držimo se kolovoza, ki nas višje vodi ob robu gozda, pot pa nas pripelje do razpotja kolovozov, kjer nadaljujemo desno. V nekaj minutah pridemo do vasi Mali Osolnik in razpotja ob glavni cesti, kjer nas planinski smerokaz usmeri desno proti Turjaku - levo Krvava Peč, Veliki Osolnik, Kurešček. Hodimo po glavni cesti s katere se občasno odpre slikovit razgled na grad Turjak ter Svetega Ahaca nad njim. V nadaljevanju se odpre tudi izvrsten razgled na Želimsko dolino, Ljubljansko barje in v daljavi na Kamniško-Savinjske Alpe. Ko nas cesta pripelje do gozda smo pozorni na smerokaz, ki nas usmeri levo na kolovoz ob robu gozda. Tu bomo opazili tudi markacije Evropske pešpoti, ki sedaj sledimo skozi gozd. Kmalu pridemo do razpotja, kjer zavijemo za markacijami levo. Hitro za tem pešpot zavije ostro levo, sledi pa krajši spust in prečkanje ožjega kolovoza. Še naprej se držimo naše poti, ki nas vodi skozi gosto zaraščen gozd in nas pripelje do NOB obeležja. Tu nadaljujemo levo naprej po ožji makadamski cesti, ki nas v slabih 10 minutah pripelje do regionalne ceste Ljubljana - Kočevje. Od tu gremo levo proti naselju Turjak, ki ga že vidimo pred sabo. Ko pridemo do naselja se držimo oznak za grad Turjak, ki nas usmerijo levo na cesto po kateri se spustimo do gradu, ki je oddaljen slabih 10 minut zmerne hoje.

Povratek: Na izhodišče se vrnemo po isti poti.