Slap na reki Idriji

Slap na reki Idriji je visok nekaj metrov in pada v velik smaragdno zelen tolmun. Njegova bližnja okolica nas preseneti z nenavadno lepoto, ki je tu na tem odmaknjenem in redko obiskanem predelu Slovenije ne bi pričakovali. Voda v velikem tolmunu se poleti dovolj ogreje, da lahko v njem zaplavamo. Na njegovem bregu so ploščate skale, kjer se lahko udobno zleknemo in ogrejemo ... na toplem soncu. Nižje ob reki nas izlet pripelje do visoke stene, naravne pregrade, ki jo je reka Idrija tekom časa predrla in izdolbla nekaj manjših korit. Tu je bila med prvo svetovno vojno vojaška bolnišnica katere skromne ostanke še lahko opazimo. Morda 10 minut hoje naprej si lahko ogledamo vhod v kraško jamo v kateri izvira manjši potoček.
Krožna pot nas vodi tudi preko dveh vasic, Podrovne in Kosi. Obe vasici sta že dolgo časa zapuščeni. V Kosi stoji še ena vzdrževana hiša v kateri nihče ne biva, medtem ko je Podrovne že povsem prerastel gozd. Hiše so razvaljene, po golih stenah se plazi bršljan in namesto že davno podrtih streh jih prekrivajo krošnje dreves. Zapuščene vasi nismo pričakovali, zato nas je prizor, ki bi bil zlahka odlična kulisa holivudski z mitologijo obarvani srhljivki nadvse presunil.
Prebivalci nad levim bregom reke Idrije so bili zaradi bližine ekonomsko vezani predvsem na Beneško Slovenijo in Furlanijo. Po drugi svetovni vojni na novo zarisana meja jih je čez noč odrezala od virov preživetja in preostala jim je le selitev. In vasi, ki so ostale prazne počasi propadajo, če niso kot Podrovne že dokončno propadle.
Iz Podroven nas pot pripelje do vasice Močila. Nahaja se visoko na razglednem pobočju s katerega se odpre izvrsten pogled na dolino reke Idrije. Vasica s svojo lepo obnovljeno tradicionalno podobo je polna življenja. Velja se sprehoditi skozi njo in stopiti na dvorišče spodnje domačije. Tu, kjer je vasica najlepša so nas nadvse prijazno sprejeli.
Omeniti velja, da je širši prostor Kambreškega in pogorja Kolovrat znan po starovercih z desnega brega Soče o katerih je veliko pisal Pavel Medvešček. Tudi njim usoda ni prizanašala. Tiste taprave staroverce katerih prijatelji, sorodniki ali znanci so bili razkriti danes prepoznamo po tem, da vedo, da je kamen včasih pač le kamen.
Izlet lahko dopolnimo s krožno potjo na Globočak, saj si deli izhodišče z izletom do slapa na reki Idriji, povsem blizu pa se nahaja tudi sprehod do razgledne cerkvice Svetega Pavla nad Ročinjem kjer se odpre izvrsten pogled na dolino reke Soče.
Slap na reki Idriji se nahaja v regiji Primorska in Notranjska, v podregiji Goriška in še ožje v podregiji Kambreško in Banjšice.
Preberi več

Za izlete v bližini

pritisni na ikone na zemljevidu

X

Družinski izlet: Izlet je primeren za otroke stare 4 do 5 let, a le če so vajeni hoje, sicer naj bodo otroci stari vsaj 5 let ali več. Vkolikor želimo lahko ogled visoke stene in kraške izvirne jame izpustimo. S tem si bomo prihranili približno 40 minut sicer položne hoje. Otrokom bo zlasti všeč slap z velikim tolmunom, kjer lahko tudi zaplavamo. Na bregu tolmuna so velike ploščate skale, kjer se lahko udobno uležemo in posončimo. Ogleda je vredna tudi visoka naravna stena ob reki Idriji, kjer je bila med prvo svetovno vojna velika vojaška bolnišnica ter vzhod v izvirno jamo 10 minut hoje naprej. Pri steni je reka Idrija izdolbla manjša korita. Med krožnim povratkom nas bo pod zaselkom Močila pot vodila preko zapuščene in z gozdom preraščene vasice Podrovne.

Zahtevnost: Lahka neoznačena pot. Na poti ob reki Idriji bomo naleteli na nekaj modrih nasprejanih oznak, ki vkolikor ne bodo vzdrževane, utegnejo že po nekaj mesecih od našega obiska (april, 2021) reke Idrije izginiti. Med izletom se zato zanašamo predvsem na podroben opis poti.

Oprema: Običajna pohodniška obutev.

Najvišja točka na poti: 712 m
Izhodišče: 568 m
Višinska razlika na poti: približno 360 m

Izhodišče: Iz Nove Gorice se ob reki Soči peljemo proti Tolminu. Ko pridemo do naselja Ročinj sledimo oznakam, ki nas levo usmerijo proti Kambreškemu. Ko pridemo na Kambreško ne sledimo cesti desno za Srednje in Livek, temveč zavijemo desno navzdol proti vasi Podravno in Rog. Asfaltirana cesta hitro preide v makadamsko in ko po morda 150 metrih vožnje pridemo do prvega ovinka bomo desno opazili veliko parkirišče, kjer parkiramo.

Časi: Kambreško - slap na reki Idriji 50 minut, slap na reki Idriji - stena in kraška jama 30 minut, skupaj 1 ura 20 minut. Krožen povratek kraška jama - Podrovne - Močila 45 minut, Močila - Kambreško 30 minut. Skupaj 1 ura 15 minut.

Sezona: Vsi letni časi.

Vzpon: S hojo pričnemo po makadamski cesti navzdol. Čez približno 50 metrov na križišču se desno navzdol odcepi asfaltirana cesta, mi pa gremo naravnost navzdol. Nižje po morda 20 minutah hoje pridemo do naslednjega križišča, kjer zavijemo ostro levo navzdol - ne gremo naravnost. Sedaj sledimo tej cesti. Nižje preko manjšega mosta prečkamo potok - pritok Idrije in se še naprej držimo naše ceste, ki se je do mostu spuščala, sedaj pa se blago vzpenja. V nekaj minutah pridemo do vasi Kosi, kjer levo zavije kolovoz, ki nas vodi med slabo ohranjeno hišo (april, 2021) in ruševino nekdanje domačije. Za ruševino zavijemo levo na neoznačeno stezo (april, 2021), ki nas vodi mimo več razvalin zaselka Kosi. Stezica nas vodi po grebenu mimo nizkega skalnatega roba. Ko je rob za nami smo čez nekaj metrov pozorni na razpotje neoznačenih stezic (zlahka ga spregledamo), kjer zavijemo na stezico, ki gre levo navzdol. Stezica nas sprva vodi ob približno 1.5 metra visokem kamnitem zidu in se zložno spušča. Neoznačene stezice, ki se zložno spušča, se držimo vse do reke Idrije. Pripelje nas do velikega smaragdnega tolmuna z nekaj metrov visokim slapom.
Gremo čez potok, ki se nekaj metrov navzdol ob reki izliva v Idrijo. Hodimo po neoznačeni pešpoti, ki nekaj časa sledi reki nato pa se kratko strmo vzpne, zavije levo stran od reke Idrije in se položi. Sorazmerno položna pot nato v desnem ovinku prečka hudourniško strugo ter se hitro za tem povzpnemo do široke makadamske ceste. Tu nadaljujemo s hojo naravnost navzdol po cesti. Ceste se držimo vse do reke Idrije in maloobmejnega prehoda. Za začetku zadnjega ovinka pred mostom bomo levo na drevesu opazili modro sprey oznako (april, 2021). Tu gremo naravnost po kolovozu. Položna pot nas v nadaljevanju vodi mimo geološkega preloma, visoke navpične stene, kjer je bila med prvo svetovno vojno vojaška bolnišnica. Njene ostanke, npr. betonske stopnice ob kolovozu, lahko še vedno opazimo. Struga reke Idrije, nekaj metrov desno od nas, je na tem mestu izdolbla manjše korito z nekaj tolmuni. Tu se še naprej držimo našega kolovoza, ki nas večinoma vodi ob Idriji. Ko v nadaljevanju prečkamo strugo majhnega potočka, ki je večino leta suha, smo pozorni na modre sledi, ki nas vodijo levo v breg (od tu naprej utegne biti opisana pot precej zaraščena in težje prehodna, modre sledi pa slabše vidne). Modre oznake nas po morda 30 metrih hoje v breg pripeljejo do vhoda v kraško izvirno jamo iz katere teče hudourniški potok. Vanjo lahko stopimo nekaj metrov globoko. Nato se vrnemo do kolovza in gremo levo naprej po njem. Hitro pridemo do visokih sten in brzic reke Idrije. Tu se naša pot konča.

Povratek: Po isti poti se vrnemo do makadamske ceste po kateri gremo sedaj naravnost in ko prečkamo strugo potoka smo desno pozorni na nasprejano modro oznako, ki nas usmeri desno na kolovoz, ki takoj zavije levo. Vzpenjamo se po očitno opuščenem starem kolovozu vasice Podrovne, ki višje preide v stezo. Vzpenjamo se do vrha grape, kjer zavijemo desno in kmalu za tem levo (navzgor se vidi zaselek Močila). Pot nas mora pripeljati do zapuščene in razvaljene vasi Podrovne. Če vasi nismo našli smo zgrešili pot. V levem S ovinku gremo skozi podrto vasico, ki jo je že davno prerastel gozd. Na koncu vasi pridemo do stare vaške ceste, zaraščene, a ji lahko sledimo (april, 2021). Za vasjo nekaj časa hodimo ob kamnitem zidu, nato pa kmalu višje v desnem ovinku prečkamo hudourniško strugo. Nato se slabše vidna pot zmerno vzpenja prečno na breg. Pot ki se višje vzpenja sorazmerno strmo nas pripelje do pašnika pod zaselkom Močila. Sprva nas kolovoz vodi ob spodnjem desnem robu strmega pašnika, nato pa višje zavije levo. Vzpenjamo se po pašniku, višje že tik pod zaselkom pot zavije desno in nas pripelje v Močila. Tu gremo levo po cesti, ki sicer vodi do Močil. Čez morda 400 metrov pridemo do širške asfaltirane ceste, kjer gremo ponovno levo, oziroma naravnost proti Kambreškemu. Te ceste se sedaj držimo vse do naselja Kambreško, kjer zavijemo levo navzdol proti izhodišču do katerega imamo še 200 metrov hoje.