Turska gora iz Kamniške Bistrice preko Kamniškega sedla - za gps sled, galerijo pritisni na zgornje ikone
Turska gora je pogosto predvsem prehodna gora. Preko nje se gre iz Kamniškega sedla na Kokrsko sedlo ali obratno. Pa vendar je lahko zelo dober samostojen cilj, če gremo na goro od Doma v Kamniški Bistrici preko Kamniškega sedla, na izhodišče pa se vrnemo preko Žmavcarjev, kot je opisano spodaj. Turska gora ima lep pogled na sosednje gore Skuto, Rinke in Grintovec v ozadnju, ...
Za izlete v bližini
pritisni na ikone na zemljevidu
Zahtevnost: Zelo zahtevana označena pot.
Oprema: Običajna pohodniška oprema, čelada, komplet za samovarovanje. Pozimi priporočamo tudi dereze in cepin.
Višina: 2251 m
Višina izhodišča: 601 m
Višinska razlika: 1650 m
Izhodišče: Zapeljemo se v Kamnik. Skozi mesto nadaljujemo proti Stahovici, kjer na večjem križišču zavijemo proti Kamniški Bistrici. Vozimo se do Doma v Kamniški Bistrici, kjer parkiramo na urejenem parkirišču pred Domom
Časi: Dom v Kamniški Bistrici - Kamniško sedlo 3 ure 15 minut, Kamniško sedlo - Turska gora 2 ure 30 minut, Turska gora - Dom v Kamniški Bistrici preko Žmavcarjev 4 ure.
Sezona: Vsi letni časi. V snežnih razmerah se vzpon na goro priporoča samo zelo izkušenim gornikom.
Vzpon: Opis do Kamniškega sedla je podan na povezavi
Kamniško sedlo
in ga na temu mestu ne bomo ponavljali. Na Kamniškem sedlu nadaljujemo levo proti Brani po dobro shojeni poti, ki nas kmalu pripelje do razpotja. Desno navzdol je smer za Okrešelj. Nadaljujemo naravnost. Pot se vzpenja zmerno strmo v pobočje Brane. Občasno si je po potrebi potrebno nekoliko pomagat z rokami. Po približno 20 minutah hoje pridemo do melišča, ki ga prečimo. Hitro za njim je naslednje razpotje. Levo je smer za Brano, mi nadaljujemo desno proti Turski gori. Sprva položno prečimo strma pobočja, nato pa se začne pot kmalu precej strmo spuščati proti Kotličem. Zelo dobro je varovana s jeklenicami in klini. Tik predno pridemo do prvega sedelca med Brano in Tursko goro, oziroma izrazite škrbine imenovane Kotliči se pot nekoliko položi. Na sedelcu se z jeklenicami dobro varovana pot še nekolik spusti navzdol in vodi okoli škrbine sprva navzdol. Ta predel je izpostavljen in dobro varovan z jeklenicami. Za tem spustom sledi vzpon v strmo steno, ki je dobro varovana s klini in jeklenicami. Pridemo na greben, kjer sledi kratek varovan sput, nato pa se hitro pričnemo vzpenjati v pobočje. Pot je sedaj manj izpostavljena in občasno varovana. Ponovno pridemo na krajši izpostavljen greben, kjer se vidi naravno okno Sod brez dna. Od tu do vznožja Soda potrebujemo približno 10 minut napredovanja sprva po precej položni, nato pa ponovno strmi in varovani poti. Okno je dobro varovano z jeklenicami, vendar je vseeno potrebno nekaj spretnosti, da ga premagamo. Od tu pridemo po dobrih 5 minutah na vrh vzhodno od Turske gore. Sledi spust v ozko sedelce med vrhom in Tursko goro. Ta odsek je varovan le na spodnjem delu in terja več previdnosti in spretnosti. Na peščenem sedelcu, kjer obstaja nevarnost zdrsa, se držimo levo in nato hitro nadaljujemo desno. Od tu imamo do vrha Turske gore še približno 10 minut hoje sprva delno varovanega vzpona, ki pa se proti vrhu zlagoma vzpenja po travnatem pobočju.
Sestop: S hojo nadaljujemo navzdol po grebenu proti Skuti in vrhu Turskega žleba, ki je na dnu prvega grebenskega odseka poti. Sprva pot ni zahtevna ali izpostavljena. Nekoliko bolj strma postane edino proti vrhu Turskega žleba na katerem je razpotje. Desno je Turski žleb, mi nadaljujemo naravnost proti Skuti in Rinkam. Sledi približno 15 minuten vzpon po lahki in peščeni poti do naslednjega razpotja. Tokrat je desno smer za Skuto in Rinke, mi pa nadaljujemo levo proti Cojzovi koči čez Sleme. Pot je sprva nekoliko izpostavljena in zavarovana s klini, nato pa preide na skalnat, raven predel Malih podov. Od tu naprej smo pozorni na bivak pod Skuto na naši levi strani. Prvič ga ne bomo zlahka opazili. Na poti do njega se orientiramo z redkimi možiclji. Zadnji del poti nas vodi po neizrazitem grebenu. Pri bivaku nadaljujemo desno in po nekaj minutah pridemo do ozkega, zelo strmega travnatega pobočja. Neoznačena pot nas vodi navzdol proti melišču. Tu se lepo vidijo gore nad nami in hribi proti Veliki Planini. Še posebej v mokrem vremenu obstaja tu zelo velika nevarnost zdrsa. Po nekaj minutah pridemo do melišča. Sedaj hodimo po dokaj ozki in zelo strmi dolini, grapi. Steza nas sprva vodi ob melišču po travnatem pobočju, nato pa po njemu. Po približno 30 minutah strme hoje navzdol pot zavije desno. Sedaj nas v spustu vodi prečno deloma čez melišča in deloma travnato pobočje in po približno 5 minutah pridemo do prvega ruševja. Pot nas še vedno vodi strmo navzdol deloma med ruševjem in občasno, na redkih bolj skalnatih predelih, si je potrebno nekoliko pomagati z rokami. V gozd pridemo približno 30 minut za prvim ruševjem. Kmalu pridemo do strmega in kratkega predela varovanega z jeklenicam in klini, ki ne predstavlja večje ovire. Sprva se gozd izmenjuje s travnatimi površinami, nato pa hodimo zgolj po gozdu. Sledimo stezi, ki nas pripelje do kolovoza in le-ta po približno 10 minutah do tovorne žičnice. Od tu nadaljujemo po makadamski cesti, ki nas po približno 40 minutah hoje pripelje do točke, kjer smerokazi sedaj kažejo levo proti Kamniškemu sedlu. Na tej točki se zaokroži krožna pot. Od tu do izhodišča pri Domu v Kamniški Bistrici potrebujemo še nekaj minut hoje.
