Pritisni na željeno regijo izleta
Cerkev svetega Petra na Gori nad Begunjami je bila prvič omenjena v 14. stoletju. Za cerkvijo je jama, ki ima po Valvasorju zdravilno moč. Cerkev se nahaja na razgledni vzpetini ob vznožju Zahodnih Karavank. Pri njej se odpre širok razgled preko Savske ravni in na venec hribovij in gora, ki jo obdajajo. Rdeči del gps sledi prikazuje vzpon do cerkve Svetega Petra in naprej do Sankaške koče, medtem ko modri del gps sledi prikazuje krožni povratek. Železna voda je mineralni izvir pod Olševo. Bogata je z železom, magnezijem in kalcijem. Zaradi vsebnosti ogljikovega dioksida je precej kisla. Znana je po svojih zdravilnih lastnostih, saj spodbuja delovanje krvotvornih organov in ugodno vpliva na lajšanje simptomov pomanjkanja železa. Sveti Tilen nad Repnjami je eden izmed bolje ohranjenih protiturških taborov pri nas. Po ljudskem izročilu so tu potekali hudi boji med okoliškimi prebivalci in Turki, ki so oblegali cerkev, vendar so bili na koncu premagani. Od Smlednika do svetega Tilna in nazaj lahko naredimo krožno pot. Križna gora stoji nad Podkrajem v Trnovskem gozdu in ob Nanoški planoti. Vzhodno od nje, nedaleč stran, leži na pobočju sosednjega hriba samotna cerkvica Svetega Duha. Zgrajena je bila v 15. stoletju. Na Križni gori se nahaja kovinski razgledni stolp. Z njim je postala prvovrstni razglednik. S stolpa se odpre razgled na Vipavsko dolino, Nanoško planoto, Hrušico, proti Cerkniškemu jezeru in Krasu ter proti Jadranskemu morju. Sabotin je 609 metrov visoka mejna razgledna vzpetina nad Solkanom. Z njega se odpre odličen razgled preko Furlanije, na spodnjo dolino reke Soče, goriško kotlino, Julijske Alpe, Banjšice in Trnovski gozd. Ob njegovem vznožju stoji Solkanski most, ki se ponaša z najdaljšim kamnitim lokom na svetu. Ostrež ali Divja gora leži sredi Posavskih hribov nad reko Savo in Polšnikom. Valvasor je za Ostrež zapisal, da je ob cerkvi izvir čudežnega studenca, kjer ljudje ozdravijo. Tudi s samo gradnjo cerkvice sta se ohranili dve legendi. Z Ostreža se odpre proti Kumu in bližnjemu Rodežu ter na okoliške posavske vrhove. Rodica se nahaja nad Bohinjskim jezerom in je izvrsten razglednik. Z nje lepota Spodnjih Bohinjskih gora, katerih del je, zasije v svoji navečji lepoti. Proti jugu se odpirajo razgledi na Škofjeloško, Polhograjsko in Cerkljansko hribovje, proti severu in zahodu pa na glavne vrhove Julijskih Alp. GPS sled prikazuje pot na Veliki vrh in Veliko Zelenico, ko ta še ni bila markirana. Vidi se, da je pot na planoto med njima vodila precej bližje Veliki Zelenici in robu nad Robanovim kotom. Danes markirana pot vodi precej bližje Velikemu vrhu in nas pripelje na planoto v njenem nižjem delu. GPS sled po markirani poti je prikazana na povezavah: Na Bukovem vrhu nad Poljansko dolino se nahaja cerkev Žalostne Matere Božje, oziroma tudi Svete Sobote iz leta 1501. K njej so nekdaj romali zoper glavobole. Nudi razgled na bližnje Škofjeloško in Cerkljansko hribovje. Ob lepem vremenu se vidi tudi del Karavank in Kamniško-Savinjskih Alp. Golič je travnat greben na Podgorskem krasu med Kojnikom in grebenom Žbevnice. Nudi razglede na Slavnik, Istro Jadransko morje in Snežnik. Ob jasnem vremenu se vidi tudi Julijske Alpe in Dolomite. Pristopi do njega so relativno dolgi, zato večino obiskovalcev "pobere" sosednji Kojnik preko katerega vodi ena od poti na Golič. Razvaline gradu Klevevž se nahajajo na skali nad sotesko Radulje. Tam je tudi termalni izvir Klevevške toplice in deloma ohranjen grajski park z mlinom. Grad je posredno prvič omenjen leta 1265. Klevevž nudi v svoji bližnji okolici zanimiv potep vsem, ki imamo radi zgodovino in uživamo v pokrajinskih znamenitostih. Kojnik se nahaja na južnem delu Podgorskega krasa, ki spada v Mediteranski svet. Nudi lep razgled na Slavnik, Podgrajsko podolje, Snežnik in preko Istre deloma na Jadransko morje. Del razgleda nam zakriva gozd na vrhu. Stoji na severnem delu obsežne travnate planote, ki jo na jugu ob slovensko hrvaški meji zaključuje razgledni Kavčič. Črna glava je skrivnosten gozdnati vrh na južnem robu planote Banjšice nad dolino Čepovan. Je ena od "glav"starovercev. Na njej lahko opazimo iz kamnov postavljene kroge in kamne postavljene v ravni črti od velike vrtače ob vznožju vrha do kamnitih krogov na njemu. Je odlična ture za tiste, ki radi pohajkujemo po gozdu in si burimo domišljijo z ljudskim izročilom. Almin dom na Svetini stoji tik nad vasjo Svetina. Starosvetna hribovska vasica leži med Romanco na desni in Velikim vrhom na levi strani. Vas je ohranila podobo še iz časa po požaru leta 1714. Več let zapored je dobila naziv najlepše slovenske vasi. Mogočna in vredna ogleda je vaška cerkev Svete Marije Snežne, ki z ohranjenimi strelnimi linami spominja na nekdanjo protiturško utrdbo. Na vaškem pokopališču je pokopana Alma Maksimiljana Karlin, svetovna popotnica, poliglotka, pisateljica, pesnica in zbirateljica. Srednjeveški grad Forhtenek je stal je vsaj že leta 1317, ko sta Forhteneška viteza Pepl in Gebhard prvič omenjena. Ob kmečkem uporu leta 1635 potem, ko so ga oropali uporni kmetje, je propadel. Z vrha se odpre lep razgled proti Šoštanju, Velenju in na Šaleško dolino. V bližini je zapuščen rudniški rov. Srednja Ponca se nahaja med Visoko in Zadnjo Ponco, vse skupaj pa so najvišji vrhovi krajšega gorskega grebena imenovanega Ponce. Greben se nahaja med dolino Tamarja in Mangartsko dolino na severno vzhodnem predelu Julijskih Alp. Po njem pa poteka državna meja med Slovenijo in Italijo. Nanjo vodi zahtevna planinska pot in je zelo razgledna. Mala Mojstrovka je eden najlažje dostopnih dvatisočakov pri nas. Njena južna pobočja so položnejša in proti vrhu posuta z melišči in ruševje, medtem ko se njen severni del spušča strmo navzdol. Razgled, ki ga nudi je izreden in zajema skoraj vse pomembne vrhove osrednjih in vzhodnih Julijskih Alp. Matajur je mejna gora med Slovenijo in Italijo. Dviga se nad Kobariško kotlino in Slovensko Benečijo. 1642 metrov visok vrh s cerkvico leži na italijanski strani. Z Matajurja se odpre razgled na Kobariški Stol, zahodni del Julijskih Alp, na Furlanijo in proti jugu mimo Kambreškega na Jadransko morje. Travnice je miniaturno kraško polje v dolinici oblike L, ki se ponaša z dvema majhnima kraškima izviroma. Ob visokih vodah zalijeta dolino zaradi česar nastane majhno in zelo lepo jezerce, ki je vsekakor vredno ogleda. Izlet je primeren tudi za družine z majhnimi otroki, ki so komaj shodili. Zijalo je 35 metrov visoka pečina na koncu zatrepne doline pod katero reka Temenica po krajšem podzemnem toku drugič privre na dan. Pod pečino je visokovodni bruhalnik. V steni nad izvirom sta dve manjši kraški jami, Fantovska luknja in Ajdovska jama povezani z ljudskimi legendami. Opisan sprehod do Zijala je še posebej atraktiven ob visokih vodah. Dobravica nad dolino Drage je stara vas katere največja znamenitost je cerkev svetega Gregorja. Postavljena naj bi bila proti koncu srednjega veka. O njenem nastanku se je med domačini ohranila legenda. Do vasi se iz doline Drage povzpnemo po krožni gozdni učni poti Draga, vendar v obratni smeri. Ribniki v dolini Drage so naravni spomenik. Zanje je značilna izjemna gostota in pestrost ptic. Veliko od njih je ogroženih ali redkih in imajo tu edino znano gnezdišče v Sloveniji. Izlet mimo ribnikov nas pritegne s svojo drugačnostjo. V njih živi tudi želva Močvirska sklednica in se prehranjuje vidra. Zgrajeni so bili v 18. stoletju. Bašeljski vrh se nahaja nad Domom na Kališču in med Storžičem in Malim Grintovcem. Vrh je lahko dostopen. Z njega se zelo lepo vidi Savska ravan, proti Julijskim Alpam in Škofjeloškemu hribovju, Košuta in vrhovi proti Jezerskemu in Koroški ter najvišje gore Kamniško-Savinjskih Alp. Na tesnem vrhu je klopca in vpisna skrinjica z žigom. Mali Grintovec stoji med Bašeljskim vrhom in Srednjim vrhom. Nudi razgled na Kamniško-Savinjske Alpe, Storžič, Košuto, Savsko ravan, Julijske Alpe. Razgled se odpre proti jezerskim in koroškim vrhovom, kot so Virnikov Grintovec, Obir in Peca. Pot na goro ni zahtevna, vendar sorazmerno dolga. Velika Osojnica je z gozdom poraščen vrh nad Blejskim jezerom. Neposredno pod vrhom sta dve razgledišči. Kljub svoji poraščenosti je vrh vreden obiska, razgibana krožna pot pa nas vodi mimo Male Osojnice in Ojstrice. Desno razgledišče nudi pogled na Blejsko jezero ter glavne vrhove Zahodnih Karavank. Senčnica Josipine Turnograjske se nahaja na vzpetini tik nad gradom Turn. Josipina Urbančič Turnograjska je bila prva slovenska pesnica in pisateljica. Njen verjetno najbolj znan verz je:"Zmiraj krasna je narava.". Na senčnici je vpisna skrinjica, informativna tabla, pohodne table in v poletni vročini seveda veliko hladne sence. Gradiško jezero je umetnega nastanka, okoli njega pa je urejena 4200 metrov dolga makadamska pešpot zaprta za javni promet. Jezero je s svojo podobo zelo lepo vpeto v bližnjo okolico. Pot je lahko tudi izhodišče do Vinj ali Limbarske gore. Po legendi je v daljni preteklosti tu že bilo jezero v katerem je bival zmaj. Kucelj je najvišji vrh občine Grosuplje. Nahaja se severno od Višnje gore in južno od Malega in Velikega Trebeljevega. Sam vrh je prostran, travnat in na njemu stoji geodetski stolp s planinskim žigom. S stolpa, na katerega se lahko povzpnemo, se odpre razgled proti Kamniško-Savinjskim Alpam in tudi Julijskim Alpam. Razgled po Posavskem hribovju, ki je sicer kot na dlani, delno zakrivajo drevesa. Bukovniško jezero je nastalo kot ukrep proti poplavam reke Lendave in njenih pritokov. Znano je predvsem po številnih izvirih pozitivnih zemeljskih energij v neposredni bližini. Ob zaključku sprehoda okoli jezera se odpravimo še do kapelice Svetega Vida in Vidovega izvira zdravilne vode po njo. Tromejnik je geografska točka na tromeji med Slovenijo, Avstrijo in Madžarsko. Nahaja se na vrhu manjše vzpetine blizu naselja Trdkova v krajinskem parku Goričko. Tromejni kamen je bil na današnje mesto postavljen leta 1924. Krožna pot iz velikega parkirišča ob vznožju vzpetine je lahek in zanimiv izlet, ki poteka po gozdni učni poti. Na vrhu so klopce, spomenik in informativne table. Znamenita cerkev Svete Trojice je s svojo izpostavljeno lego vrh Lendavskih Goric vidna daleč naokoli. Nekdaj znana božja pot je danes znamenita in obiskana zaradi Hadikove mumije okoli katere je ljudsko izročilo napletlo legendo. Opisan izlet nas deloma vodi po poti Svetega Urbana in po Lendavskih Goricah mimo številnih vinogradov. Od cerkve se nam odpre razgled kar na štiri države Slovenijo, Avstrijo, Hrvaško in Madžarsko. Pot na Planinski dom na Zelenici leži na Zeleniškem sedlu med obmejnim grebenom Na Možeh in ostenjem Begunjščice. Bližnje območje doma je znano smučarsko središče od koder se nam odpre lep pogled na Vrtačo, Srednji vrh nad Zelenico in Stol. Med vzponom se lepo vidita košutin Veliki vrh in Košutica. Pot v veliki meri poteka po smučišču in je primerna za tiste, ki iščejo lažje dostopne cilje v gorah. Planinski dom na planini Kofce stoji na razglednem mestu na južnih pobočjih zahodnega predela grebena Košuta. Planina je zelo razgledna, lahko dostopna in primerna za družinski izleti. Je odlično izhodišče za Veliki vrh. Z nje se lepo vidi glavni greben Kamniško-Savinjske Alpe ter jezerski vrhovi severno od njega. Vrtača je 2181 metrov visoka gora in neposredna soseda Stola in Begunjščice. Z nje se odpre razgled proti grebenu Zahodnih Karavank vse do Kepe. Lepo se vidi tudi greben Košute ter gore in hribi južno od nje. Lep razgled ima tudi na Savsko ravan, Kamniško-Savinjske Alpe, avstrijsko Koroško ter Visoke in Nizke Ture. Smrekovec je 15 kilometrov dolgo pogorje v predalpskem svetu med Koroško in Štajersko. Leži na stičišču Šaleške doline, Zgornje Savinjske doline in Zgornje Mežiške doline. Je hkrati najvišji vrh tega pogoja, ki je v Sloveniji edino vulkanskega izvora. Vrh je prostran, travnat, razgleden in ima vpisno skrinjico. Z njega se vidi zlasti Velenjsko, Ložniško in Hudinjsko hribovje. Grad Vodriž je bil postavljen okoli leta 1300 in je značilen primer gotskega gradu. Razvaline so še vedno dobro ohranjene in so vredne ogleda. Imel naj bi tudi skriven hodnik, katerega vhod naj bi bil blizu kmeta Marovšeka v dolini. Krožen izlet do gradu bo všeč vsem ljubiteljem zgodovine in romantike. Kamniški vrh stoji severno od Kamnika. Nad njim se bohotijo gore Kamniško-Savinjskih Alp ob vznožju katerih stoji. Z njega se odpre razgled zlasti na Savsko ravan. Zelo lepo se vidi Velika planina in hribi pred njo, Krvavec in sosednji vrh Planjava. Na vrhu je vpisna skrinjica. Preko vrha vodi krožna pot, ki je deloma precej strma, a zelo razgledna na jug.
Uršlja gora je stoji med Slovenj Gradcem, Šoštanjem, Črno in Mežico. Z nje se odpre razgled na Peco, Olševo, lepo se vidijo gore Kamniško-Savinjskih Alp in hribi Strojne in Kozjaka. Razgled se odpre tudi proti Velenjskemu hribovju in zahodnemu robu Pohorja. Na vrhu je najvišje ležeča cerkev v Sloveniji, planinski dom in vpisna skrinjica. Planjava pri Kamniškem vrhu je proti severu poraščena z gozdom. Z nje se odpre razgled zlasti na Savsko ravan. Proti vzhodu se zelo lepo vidi Velika planina in sosednji Kamniški vrh. Razgled se deloma odpre tudi na Krvavec. Preko gore vodi krožna pot, še posebej preko Kamniškega vrha. Del poti je precej strm, a zelo razgleden. Sveta Ana in Sveti Jožef sta dve od šestih podružničnih cerkva župnije Preserje. Sveta Ana je vredna obiska zaradi razgleda na Ljubljansko barje, ki je najlepši ravno pri njej. Sveti Jožef buri domišljijo zaradi pravljic in legend povezanih s samo cerkvijo in daljno preteklostjo, ko cerkev še ni stala. Svinjski rt je razgled vrh nad Radečami. Z njega se vidijo okoliški Posavski hribi, Radeče, reka Sava in Savska dolina proti Sevnici. Na vrhu so klopce in tik pred njim koča Radio kluba Radeče. Hkrati s sprehodom do Svinjskega rta priporočamo tudi kratek sprehod do cerkve Svete Katarine od katere se nam prav tako odpre razgled na Savsko dolino in okoliško hribovje. Vojkova koča se nahaja na južnem obrobju planote Nanos v neposredni blilžini vrha Pleša. Iz južnega roba planote v neposredni bližini koče in velikega RTV oddajnika se nam odpre razgled na celotno jugo-zahodno Slovenijo. Vidi se Postonjska kotlina z vzhodnimi hribi Hrušice, Javorniki, Snežnik s svojim pogorjem, Slivnica, Vipavska dolina, Kras, Tržaški zaliv, Trnovski gozd, Golaki, Čaven, vidijo se tudi Rovtarski hribi in Polhograjsko hribovje. Dom na Peci je odlično izhodišče za kar nekaj izletov. Nabolj priljubljena je zagotovo prostrana Peca s svojimi vrhovi. Blizu sta tudi Mala Peca in opuščeni rudniški rov s kipom spečega Kralja Matjaža ter orjaška smreka. Od doma se lepo vidi Oslovska gora, oziroma Sveti Križ nad Belimi vodami s cerkvijo in Smrekovec z okoliškimi hribi. Kamniško sedlo nekoč imenovano tudi Jermanova vrata je 1903 metrov visok preval med Brano in Planjavo in je zagotovo eno izmed naših najlepših visokogorskih sedel. Marsikomu je izhodišče dvodnevnih poti na bližnje dvatisočake glavnega grebena Kamniških Alp. Večino povratkov na izhodišče s teh vrhov lahko opravimo krožno. Turska gora spada v skupino Grintovcev. Satelitski signal je bil na posameznih odsekih sledi zelo slab, še posebej v Kotličih. Ta del sledi je narisan ročno. Uporaba GPS sledi bo prišla prav na točki, ko moramo iz označene poti zaviti na neoznačeno pot proti bivaku pod Skuto, saj ga zlahka spregledamo. Prav bo prišla tudi skozi Žmavcarje do kolovoza pred tovorno žičnico v dolini. Turska gora je pogosto predvsem prehodna gora. Preko nje gredo planinci iz Kamniškega sedla na Kokrško sedlo ali obratno. Kljub vsemu je lahko zelo dober samostojen cilj, če gremo na goro od Doma v Kamniški Bistrici preko Kamniškega sedla, na izhodišče pa se vrnemo preko Žmavcarjev. Kokrsko sedlo je odlično izhodišče za Kalški greben, Skuto, Kočne, Rinke ter seveda Grintavec in Kalško goro. Znamenita je tudi pot od Kamniškega sedla do Kokrškega sedla preko Turske gore in Slemena ali obratno. Lepo se vidijo Storžič z okoliškimi hribi, Škofjeloško hribovje, Polhograjsko hribovje in v ozadju Julijske Alpe.
Pot je zelo razgibana in terja kar nekaj kondicije, saj je hoje za 8 - 10 ur. Tura sicer ni zahtevna. Bolj strma je edino pri vršnem vzponu na Cjanovco. Vkolikor se vračamo po smeri vzpona se je pod Cjanovco potrebno paziti zdrsa, kjer je tam pot precej gruščnata. Krožna pot na Koščake nas vodi večinoma skozi gozdu in preko gozdnih jasah. Povratek poteka po makadamski in asfaltni cesti, kjer se vmes odprejo najlepši razgledi na celotnem izletu. Še posebej lepo se vidita Snežnik in Slivnica z okoliškimi hribi. Na začetku poti se odpre razgled tudi na Julijske Alpe. Mali plac nam kaže kako je Ljubljansko barje izgledalo več stoletij ali celo tisočletij nazaj. Nekoč jezero je zaradi naplavljanja usedlin in poglabljanja rečnih strug počasi izginilo. Namesto njega je nastalo šotno barje. Krožna učna pot, primerna zlasti za družine z mlajšimi otroki, nas vodi po gozdu okoli bajerja. Močilnik je najbolj znan izvir Ljubljanice. Pot nas vodi po zatrepni dolini, kjer se nahajata Mali in Veliki Močilnik, izvira Male Ljuljanice. Vzhodni rob Menišije, ob vznožju katere se Močilnik nahaja, se vidi na poti do izhodišča izleta. V povezavi z Močilnikom je zanimiva legenda o Argonavtih in črtica Ivana Cankarja na tabli ob Velikem Močilniku. Opisana pot poteka deloma po neoznačeni poti, po gozdni cesti ali kolovozu, ki ju uporabljajo lastniki gozdov. Orientacija je lahka. Opisan vzpon je nekoliko bolj položen kot po markirani poti. Na poti gremo tudi čez vrh Jelenov rog od koder se lepo vidijo južni Posavski hribi okoli Zagorja. Pot na Suhi vrh, najvišji in zelo razgleden vrh planote Nanos je izredno razgibana in ena izmed najlepših pri nas. Z njega se vidijo hribi Hrušice, Javorniki, Pivško podolje, proti zahodu vrhovi Nanoške planote in v ozadju Trnovski gozd. GPS sled prikazuje celotno turo iz Razdrtega do Vojkove koče po zahtevni poti. Nato pot do Suhega vrh, kjer se da pod vrhom narediti kratko krožno pot. Povratek do Vojkove koče poteka po isti poti. Nato se na izhodišče lahko vrnemo po zahtevni poti ali mimo cerkve Svetega Hieronima po daljši in položnejši poti. Krožna pot Sveta Marija nad Vitovljami ne poteka povsem po pohodniških oznakah. Na izhodišču, namesto desno pričnemo s hojo naravnost po asfaltni cesti. Kasneje se višje v vasi priključimo tudi uradno markirani Vitovski krožni poti. Od tu naprej hodimo tudi po učni poti s tablami, ki nas poučijo o življenju, pozitivnih energijah in naravi teh krajev. Gora Oljka je osamelec, ki stoji ob reki Paki za zahodnem robu Ložniškega gričevja. Na poti nanjo se vidijo severni vrhovi Posavskega hribovja, Hudinjsko gričevje, Savinjska ravan, Čreta, Kamniško-Savinjske Alpe in deloma Vzhodne Karavanke. Sam vrh ni posebej razgleden. Nekdaj zelo priljubljena velika romarska cerkev je bila postavljena v 18. stoletju. GPS sled na Grintovec je bila prehojena v dveh dneh. Prvi dan med vzponom na Grintovec in drugi dan na povratku iz Skute. Pot deloma poteka krožno vendar le do Kokrskega sedla. Nanj smo se povzpeli po zahtevni poti čez Taško in se vrnili krožno po stari poti. Po pobočju pod sedlom pot prav tako ni enaka. Med vzponom je bila zelo gosta megla in je vzpon potekal nekoliko bolj desno, vendar še vedno po označeni poti in brez kakršnih koli posebnosti ali nevarnosti, da bi se izgubili. Pred prihodom na izhodišče lahko pot nekoliko podaljšamo s hojo po makadamu, kar je razvidno tudi iz GPS sledi. Sveta Ana nad Ribnico je cerkev pozidana v 16. stoletju. Pod njo je bilo v 15. stoletju kresišče kot del "ognjenega telefona", ki je potekal od Vinice v Beli krajini do Ljubljane in je obveščal o turških vpadih. Vrh je razgleden proti zahodu. Izlet se da lepo dopolniti z bližnjimi Stenami svete Ane. Kuk ali tudi Ščukovec je neizrazit vrh na prostrani planoti vzhodnih Koprskih brd. Z njega se še zlasti lepo vidijo hribi Čičarije, Istra, Črni Kal in Tržaški zaliv. GPS sled nas vodi krožno iz Hrastovelj na Kuk in nazaj po grebenu do Lačne, kjer se proti izhodišču spustimo po strmi poti. Jelenov rog je neizrazit vrh na robu grebena Čemšeniške planine. Je zanimiva dopolnitev poti do Doma na Čemšeniški planini, zato GPS sled vključuje tudi pot do omenjenega doma. Izlet je primeren tudi za družine z majhnimi otroki. Razgleden je proti jugu, kjer se vidijo posamezni vrhovi Posavskega hribovja. Vitovsko jezero je edino naravno jezero v Vipavski dolini. Pot lahko prehodimo od opisanega izhodišča, ali pa se zapeljemo do konca asfaltnega dela poti. Tako skrajšan izlet je primeren tudi za otroke starejše od dveh let. Jezero leži sredi gozda, na poti do njega lepo pa se lepo vidi rob Trnovskega gozda. Peca, oziroma Kordeževa glava je najvišji vrh pogorja Peca. Kot kaže GPS sled nanjo vodi krožna pot. Po zahtevni smeri se povzpnemo in po lahki se spustimo. Sled ima tudi označeno pot do Male Pece in Votline Kralja Matjaža. Z gore se zelo lepo vidijo Pohorje, koroški hribi med Peco in Uršljo goro, Raduha in ostali vrhovi Kamniško-Savinjskih Alp. Sveti Hieronim je cerkev zgrajena leta 1360. Stoji na južnih pobočjih planote Nanos. GPS sled prikazuje pot iz Razdrtega po lažji smeri, ki nas pripelje direktno do cerkve. Vkolikor želimo narediti krožno pot se povzpemo po zahtevni smeri na planoto in nato nadaljujemo proti cerkvi po njenem južnem robu proti zahodu. Debenec je razloženo naselje na vinorodnih pobočjih istoimenskega vrha med hribi Dolenjskega podolja. Nahaja se južno od reke Mirne nad potokom Zabrščica. Na vrhu je bil nekoč razgledni stop. Danes na njemu najdemo planinski dom in široko parkirišče za avtomobile. Razgled na vrhu se odpre za parkiriščem. Vidi se Mirenska dolina in v ozadju južna pobočja Posavskega hribovja. Izvir potoka Obrh se nahaja v bližini Kostanjeviškega samostana. Do njega nas vodi Pot vil Čestitk. Potok izvira v široki kotanji pod skalo in gozdnatim pobočjem gorjanskih hribov. Sprehod je lepo dopolnilo ogleda Kostanjeviške jame, samostana ali katere druge znamenitosti v bližnji okolici. Lahinja se napaja iz več kraških izvirov. Najbolj znana sta izvir na koncu zatrepne doline pod vasjo Belčji vrh in izvir Okno pri vasi Nerajec. GPS sled vodi vse do izvira pod Belčjim vrhom po lepo označeni poti. Povratek poteka po deloma krožni poti, ki je na zemljevidu ob izviru označena, v naravi pa ne obstaja več, oziroma je nismo našli (marec, 2014). Sledili smo komaj vidni stezici po travniku nad opazovalnim stolpom, vendar je kmalu izginila. Nato je bilo potrebne nekaj improvizacije po lahkem brezpotju. Šli smo čez pašnik mimo manjšega krašega izvira. Nato smo hitro prišli na prvotno pot. Tudi brez uporabe GPS sledi se je na temu brezpotju težko izgubiti. Na poti se lepo vidi Mirna gora in vzhodno hribovje Kočevskega Roga. Izvir Krupe je najbolj vodnat izvir v Beli krajini in zagotovo eden lepših izvirov na slovenskem. Rečica izvira pod 30 metrov visoko skalo. Preko jezu in mimo žage teče proti Lahinji v katero se izliva blizu Gradca. Njeno podzemlje je življenjski prostor v Sloveniji edino tu živeče jamske školjke Kuščarejeve kongerije in človeške ribice. Izvir Okno rečice Nerajčice se nahaja tik ob glavni cesti, ki skozi vas Mali Nerajec vodi proti Vinici. Je odlično dopolnilo potepanja po bližnjem krajinskem parku Lahinja. Izvir je obzidan in s kapelico Lurške Marije. Napaja se iz hribovja znamenite Poljanske gore in je prvi večji pritok reke Lahinje. Mitrej pri vasi Rožanec se nahaja v gozdu Judovje tik pod cerkvico svetega Jurija. Obisk poganskega svetišča je potrebno dopolniti z obiskom krščanskega svetišča, saj se danes zdi, kot da sta različni strani istega novčiča. Opisana pot nam na dveh mestih postreže z razgledom na Semiško goro in hribovje Gorjancev. Opisana pot nas vodi po Pleterski pohodni poti. Krožna pot je zelo razgibana. Deležni smo dveh kratkih vzponov, na poti pa obhodimo posestvo kartuzije in hodimo med enimi lepših vinogradov pri nas. Na poti se lepo vidijo gozdnata pobočja Gorjancev, Krška ravan, bližnje gorice in posestvo kartuzijanov. Opisana krožna pot je zelo razgibana in dokaj kratka in zato primerna tudi za družine z mlajšimi otroki. Iz portoroške strani za kampom Lucija se lahko vzpnemo tudi z vozičkom, vendar je pot za ta namen precej strma. Proti Piranskim solinam se deloma spuščamo preko stopnic. Vkolikor nas ti dve oviri ne motita, lahko izlet opravimo tudi z vozičkom za otroke. Pot do cerkve Svetega Nikolaja v Rovtarskem hribovju pričnemo po neoznačeni gozdni poti. Po krajšem vzponu in hoji skozi gozd se spustimo na makadamsko cesto, ki je označena in nas pripelje do vasi Praprotno Brdo in cerkve. Nazaj grede se vračamo po isti poti a le do točke, kjer smo prvotno prišli iz gozda na makadamsko cesto. Tu nadaljujemo naprej po makadamski cesti vse do vasi Smrečje, kjer zavijemo levo in se po glavni asfaltirani cesti vrnemo na izhodišče, ki ni več daleč. Tako naredimo lepo krožno pot, ki je primerna tudi za otroke stare 3 do 4 leta ali starejše. Ta zadnji del poti, ki ga sicer nismo prehodili in je narisan, je označen z dvema točkama. Izlet nas popelje od kostanjeviškega samostana do Kostanjeviške jame. Pot se da prevoziti tudi z vozičkom za otroke, saj poteka po makadamski in lokalni asfaltni cesti. Med hojo se lepo vidi hribovje Gorjancev, samostan iz zadnje strani ter okoliške vasi. Poleg jame je na koncu zatrepne doline kraški izvir potoka Studena, ki je prav tako vreden ogleda. Sprehod od gradu Otočec do prav tako še živega gradu Struga ob reki Krki je na Slovenskem nekaj izjemnega, saj je večina gradov pri nas v ruševinah. Grad Struga je vreden ogleda in je škoda, ker se ga ne omenja hkrati z izrednim Otočcem. Pot je lahka, večinoma poteka po makadamski cesti in je primerna tudi za družine z mlajšimi otroki, saj je grad Struga dostopen tudi z vozičkom za otroke. Učna pot na Strugi je naraven podaljšek opisanega sprehoda med gradom Otočec in Struga, zato je v opisu vsebovan tudi ta del. Pot nas vodi ob reki Krki od gradu Otočec do gradu Struga in nato preko golf igrišča Otočec. Igrišče in njegova okolica sta lepo negovana. Učna pot nas informira o posameznih naravnih značilnostih okolice. Morda največja naravna znamenitost je majhen potok, ki ponikne v podzemlje blizu grajskega gospodarskega poslopja. GPS sled na Vrh Svetih treh kraljev nas deloma vodi po neoznačenih gozdnih kolovozih. Prvi del poti lahko opravimo tudi po označeni poti, vendar se je iz izhodišča potrebno spustiti v vas Smrečje in tam zaviti desno na makadamsko cesto. Ta del poti je označen s tremi točkami. Na poti lahko obiščemo tudi cerkvico Svetega Nikolaja v vasi Praprotno Brdo. Ta odsek je kratek in prav tako označen s točkami na GPS sledi. Če želimo priti na vrh čim hitreje se odpravimo po poti, po kateri smo se sicer vrnili. Opisana krožna pot nas na povratku vodi po neoznačeni in na posameznih mesti precej zapuščeni gozdni cesti, ki se občasno prelevi v gozdno pot. Orientacija zgolj po opisu je težja, zato priporočamo uporabo gps sledi. Pot je primerna tudi za družine z mlajšimi otroki, še posebej če se zapeljemo do Železnih vrat. V temu primeru krožni povratek ni mogoč. Vkolikor želimo opraviti celotno turo je krožen povratek za otroke manj priporočljiv. Sočeveljske soline nas navdušujejo s svojo unikatno lepoto, ki jo pri nas lahko občudujemo zgolj še v precej manjših Strunjanskih solinah. Na koncu poti imamo na voljo razgledno točko, od koder lažje zajamemo njihovo velikost. Od tu so Koprska brda najlepše vidna. Na jugu jih obdajata hriboviti rt Savudrija in reka Dragonja. Pot nas vodi ob reki Dragonji, kjer je pogled na soline najlepši ter ob vznožju hribovitega Savudrijskega rta in jo lahko opravimo tudi z vozičkom za otroke. Na temu koncu so soline sicer precej zapuščene, vendar navdušijo s številnimi fotogeničnimi razvalinami solinarskih hišic, ki so posejane širom solin. Vas Tinjan je na vrhu istoimenskega hriba. Očitno je poseljen že od nekdaj, saj je bil s svojo odlično lego vedno želja vojaških strategov ali prebivalcev, ki so se želeli ubraniti pred njimi. Hrib nas nagradi z lepimi razgledi na Trst in Osapsko dolino, ki se tu vidi najlepše. Enako velja za pogled na Kraški rob. Šentviška gora na kateri stoji cerkvica Svetega Vida nad Čatežem je očitno že od nekdaj prizorišče čaščenja recimo božanskih, oziroma naravnih sil. Danes nas cerkev razveseljuje z izrednim razgledom na Krško ravan, Brežice in v ozadju Senovsko in Bizeljsko gričevje ter hribovito Orlico. Opisana krožna pot do cerkve je primerna tudi za mlajše otroke in nas vodi mimo posameznih vrelcev zdravilnih energij. Naše najbolj znano protokolarno posestvo Brdo pri Kranju nam ponuja družinski izlet, ki ga lahko opravimo tudi z vozičkom za otroke. Skoraj 10 kilometrov dolga krožna pot nas vodi povsem ob ograji posestva. Na poti bomo srečali številne tekače, sprehajalce in družine z otroki na kolesu. Navdušil nas bo pogled na mogočni Storžič, Cjanovco, Hudičev boršt, Kriško goro in ostale sosednje vrhove in hribe zahodnih Karavank. Lavrovec ima neizrazit, širok in travnat vrh. Nudi nam razglede na Ljubljansko barje in v ozadju Krimsko hribovje in seveda na sosednje vrhove Rovtarskega in Polhograjskega hribovja. Na vrhu je postavljen merilec sončnega obsevanja in visoka lesena skulptura. Krožna pot, ki nas vodi preko njega je razgibana in nikoli prestrma. Opisana krožna pot sledi poti Speča lepotica, ki pa je zanemarjena in večinoma brez oznak (julij, 2014). Nekje na polovici poti, ko se iz Gorenje gore spustimo do reke Mirne, oznake izginejo. Od tu naprej je smisleno, da zaradi lažje orientacije uporabimo GPS sled. Pot sicer poteka po trim stezi, asfaltirani, makadamski cesti ali kolovozu. Izjemen grad Pišece stoji na skalni kopi sredi gozdnatih pobočij Orlice. Krožno pot pričnemo v zgodovinsko še precej ohranjenem istoimenskem naselju. Na poti se nam odprejo razgledi na Bizeljsko in Senovsko gričevje z nepogrešljivimi vinogradi. Znamenita sta tudi dva nekdaj grajska ribnika, mimo katerih gremo. Grad Pišece nas navduši tako s svojim videzom kot samotno izpostavljeno lego sredi gozdov. Opisana krožna pot je naraven podaljšek poti do gradu Pišece in sledi gozdni poti Pišece, ki je precej zanemarjena. Na zadnji polovici poti se že tako obledele markacije izgubijo in je zato orientacija zgolj po opisu težja, čeprav hodimo po gozdnih cestah ali kolovozih, zato priporočamo uporabo GPS sledi (avgust, 2014). Ko pridemo ven iz gozda se nam na poti odpirajo lepi razgledi na vasi in vinograde Bizeljskega gričevja. Štruca je nižja in manj izrazita neposredna soseda Skute. Njen vrh je položen, dolg in širok. Gora je zelo razgledna, kljub temu, da del razgledov zastira višja Skuta. Lepo se vidijo Dolgi hrbet, Grintovec, Kalški greben in Posavsko hribovje, koroški hribi in proti jugu Krimsko hribovje. Skuta je tretja najvišja gora v Kamniško-Savinjskih Alpa. Vzpon na goro je po njenem vzhodnem delu zelo zahteven, dokaj prepaden in proti vrhu krušljiv, medtem ko je sestop ali vzpon po njenem zahodnem delu mimo Štruce precej lažji vendar kljub temu zahteven. Njene neposredne sosede so Štruca in Rinke. Daleč nista niti Grintovec in Turska gora. Z gore se odpre razgled na vse glavne Kamniško-Savinjske vrhove, Karavanke. Na Grmado na Planinski gori lahko naredimo krožno pot. Točke od 1 do 3 označujejo del markirane poti, ki ni prehojena ampak narisana po zemljevidu. Zaradi žledoloma pozimi 2014 je ta del poti začasno neprehoden (marec, 2014). GPS sled označuje tri izlete, na Grmado na Planinski gori, do znamenite cerkve Svete Marije na Planinski gori in sprehod čez naselje Planina in po njegovi okoli, ki je še posebej primeren tudi za manjše otroke. Do znamenite cerkve Svete Marije na Planinski gori lahko pridemo po krožni poti. Točke od 1 do 3 označujejo del markirane poti, ki ni prehojena ampak narisana po zemljevidu. Zaradi žledoloma pozimi 2014 je bil ta del poti začasno neprehoden (marec, 2014). GPS sled označuje dva izleta do znamenite cerkve Svete Marije na Planinski gori in sprehod čez naselje Planina in po njegovi okoli, ki je še posebej primeren tudi za manjše otroke. Krožna pot nas vodi skozi naselje Planina in po njeni bližnji okolici. Na poti se odpre razgled na Planinsko polje, naselje Planino in njeno okolico. Vidijo se tudi vrhovi hribov Menišije. Velik del poti hodimo po pobočjih Planinske gore. Na poti se vidi tudi izjemen Ravbarjev turn, del srednjeveškega Malega gradu pri Planini. Hribec je nižji grič nad Puštalom. Na njemu je cerkev Svetega Križa, ki so jo na začetku 18. stoletja postavili puštalski gospodje. Od nje se odpre razgled na Puštal in Škofjo Loko z gradom. Lepo se vidi Lubnik z okoliškimi hribi in za njim Ratitovec. Lep razgled nam nudi tudi na Savsko ravan s karavanškimi vrhovi v ozadju. Brana je najvzhodnejša gora Grintovcev. Njen vrh je travnat in prostran in se spušča v Kotliški graben in škrbino Kotliči, kjer se spoji s Tursko goro. Severno-vzhodno meji na Kamniško sedlo zaradi katerega je iz Ljubljanske kotline nezgrešljiva. Njena z melišči posuta pobočja prehajajo v Logarsko dolino. Z nje se vidi večina glavnih Kamniško-Savinjskih vrhov.
Hodimo ob reki Iški, po brvi preko mokrotnega travnika do razgledišča, skozi poplavni gozd, na poti se lahko povzpnemo na lovsko opazovalnico in se tako dodobra seznanimo z delčkom izjemnega Ljubljanskega barja. Na poti se nam odpira lep razgled na Krim s svojih hribovjem, proti severu na Polhograjsko hribovje, proti vzhodu vidimo nizek rok Posavskega hribovja in proti zahodu Menišijo. Opisana pot ob reki Iški je namenjena družinam z otroki do dveh let, saj se jo da prehoditi tudi z vozičkom za otroke. Deloma sledi učni poti Pot ob Iški in učni poti Iški morost. Lepo se jo da združiti s potjo Iški morost. Z njo si deli zadnji del poti, ki ga lahko prehodimo z vozičkom zgolj v suhem vremenu. Žagerski mlin je star več kot 250 let. Je eden redkih še ohranjenih mlinov te vrste pri nas. Izlet je mišljen kot postanek na poti do daljših izletov, vendar je mlin s svojo neposredno okolico vreden tudi samostojnega ogleda. Lahko ga izkoristimo kot izhodišče do bližnjega 20 minut oddaljenega Repovega slapa. Gradiški grič je bil zaradi svoje strateške lege, kot veliko drugih podobnih vzpetin pri nas, poseljen že v halštatski dobi. Kasneje so na istem mestu Rimljani postavili poznoantično utrdbo, le ta pa se je v ljudskem spominu ohranila skozi legendo o gradu vrh hriba. Na te stare čase nas opozarja več kot 700 let stara cerkev Svete Marjete tik pod vrhom. Hrvatova jama je manjša kraška jama sredi gozdov Hrušice in blizu vnožja znanega Javornika in okoliškega hribovja. Opisana pot sledi učni poti Kraški gozd. Da se jo v celoti, razen kratkega dela po gozdni cesti do vhoda, v jamo opraviti tudi z vozičkom za otroke. Primerna je tudi za otroke stare do 2 let, saj je pot skozi gozd in čez travnike ravna. Kombinacija obeh vrhov se kar sama ponuja kot samostojna pot, saj je razgledni Sveti Miklavž samo morda 10 minut stran od poti na Cicelj. Medtem, ko Svetega Miklavža priporočamo kot krajši (odvisno od izhodišča) samostojen izlet z lepimi razgledi, po drugi strani na poti na Cicelj skoraj moramo zaviti tudi na Sv. Miklavža. Ledena jama je upravičeno ena naših najbolj znanih ledenic. Lahko ji rečemo tudi podzemni ledenik, saj ocenjeno vsebuje kar okoli 20.000 m3 ledu. Je središče Gozdnega rezervata Stojna. V njeni okolici se ne seka drevja, saj se s tem ohranja mikroklimo, ki skrbi za led v jami. Ena izmed njenih posebnosti je, da ima vhod obrnjen proti jugu. Opisana pot zasleduje naravoslovno pot Jelenov studenec. Vodi nas preko Mestnega vrha, ki je poleg Fridrihštajna zagotovo najbolj obljuden in znan vrh na Kočevskem. Tik pod, sicer nerazglednim vrhom, se nahaja visoka ploščad s katere se nam odpre razgled daleč čez gozdove Kočevskega Roga, Suhe krajine in Male gore. Lepo se vidi tudi greben Stojne proti severu in ob lepem vremenu daleč v ozadju Kamniško-Savinjske Alpe. Divaška jama je bila odkrita leta 1884 in kmalu za tem odprta za javnost. Je eden od najstarejših še ohranjenih rovov reke Reke, ki nedaleč stran ponika v znamenite Škocjanske jame. Že sam vhod v jamo, ki je cilj našega izleta je vreden ogleda, ne glede ali gre za kratek postanek z avtomobilom ali opisano turo.
Dolina Grabnarice je prepuščena svojemu toku in zato polna življenja. Pot nas vodi preko številnih lesenih brvi, mimo nekdanjega mlina in zaraščenega ribnika poleg. Gremo mimo še živega Grofovega ribnika in skozi lepe gorenjske vasi. Proti koncu poti prečkamo široke in nekoliko dvignjene travnike in pašnike, kjer se odpre razgled na pobočja zahodnih Karavank in Kamniško-Savinjskih Alp. Javorje je manjša vasica sredi Posavskega hribovja nedaleč stran od Bogenšperka. Pot nas vodi od bivše osnovne šole na robu vasi do urejenega parka v strmi dolini pod vrhom Gradišče. Tu se lahko sprehodimo, opazujemo s kamni izdelane simbole ali se usedemo ob manjšem ribniku z izvirom na dnu poti. Jama Pekel je dobila ime po nad vhodom vklenjenem naravnem obrisu človeka. Ljudska domišljija ga je proglasila za peklenščka. Njena posebnost je, da je edina v Sloveniji s 4 metre visoko stopnjo preko katere pada slap. Krožna in učna pot nas vodi po Ponikovskem krasu skozi gozd s številnimi učnimi tablami in preko majcenega kraškega polja s požiralnikom. Viševnik je zagotovo eden izmed bolj priljubljenih dvatisočakov pri nas. Je lahko dostopen, ne terja preveč hoje in nudi izvrstne razglede na Triglav, neposredne sosede Mali in Veliki Draški vrh ter Debelo peč. Ima enega najlepših razgledov na Pokljuko. Veliki Draški vrh se vzpenja direktno nad dolino Krmo. Na njegovi južni strani je Studorski preval in Ablanca, vzhodno sta Mali Draški vrh in Viševnik, zahodno pa Tosc. Gora nudi zelo lep razgled na Triglav, saj se vidijo poti s Konjskega prevala na Kredarico in Planiko. Lepo se vidi tudi Rjavina, Kanjavec, Mišeljski konec in okoliške gore. Obelunec je vrh poleg razgledne vzpetine nad vinogradi in vasjo Goče. Na njem so pred stoletji postavili cerkev Marije Snežne, ki je cilj našega izleta. Pot nas vodi skozi slikovito vasico Goče nad Vipavsko dolino in po makadamskih cestah nad njo. Primerna je zlasti za družinski izlet. Ribnik Vrbje je nastal na mestu nekdanjih kopov gramoza in odlagališča odpadkov. Danes je prebivališče številnih redkih in tudi ogroženih živalskih vrst. Zlasti ljubitelji ptic bodo tu prišli na svoj račun. Poseben čar mu daje Savinja, ki teče mimo na južni strani in hmeljišča na njegovi severni strani. Okoli ribnika lahko opazujemo ostanke poplavnega gozda. GPS sled prikazuje turo deloma tudi po lahkem brezpotju. Še pred kratkim pot na Veliko Zelenico in Veliki vrh ni bila markirana, medtem ko danes je. Pred tem je bila označena z možici in je potekala precej bolj proti robu nad Robanovim kotom, kar je razvidno na povezavi. Stara GPS sled Danes je pot neoznačena zgolj do Moličke peči in kratek vzpon na Dleskovec. Uporabo GPS sledi priporočamo, predvsem zaradi neoznačene poti do Moličke peči, še posebej pod njenim vrhom in dveh razpotij na poti proti Dleskovcu. Zlahka jih zgrešimo. V jasnem vremenu se sicer ne bomo izgubili, lahko pa hitro zaidemo in si po nepotrebnem podaljšamo pot. Velika Zelenica Veliki vrh Molička peč Dleskovec Triglav je slovenska najvišja gora in najvišji vrh Julijskih Alp. Je naš najpomembnejši narodni simbol. Po nekaterih virih izvor njegovega imena sega še v predkrščanski čas. Opisana krožna pot na goro poteka iz doline Krme mimo doma na Kredarici, medtem ko nas spust vodi mimo doma Planika. Triglavski dom na Kredarici se nahaja tik pod vrhom Kredarice na grebenu med Rjavino in Triglavom. Prvi dom je bil zgrajen leta 1896. Kasneje je bil večkrat povečan. Odprt je celo leto. Nudi nam razglede na greben nad Krmo od Debele peči preko Draških vrhom do Tosca in Vernarja. Proti vzhodu se vidi vrh Kredarice in Rž. Dom Planika se nahaja na planoti Ledine pod južnim ostenjem Triglava. Prva koča je bila postavljena že leta 1871. Kasneje je bila večkrat prezidana in tudi preimenovana. Od koče se lepo vidi greben vrhov nad dolino Krmo od Debele peči vse do Tosca in Vernarja. Lepo se vidijo tudi zahodni Julijski vrhovi in Spodnje Bohinjske gore. Zasavska koča se nahaja na razgledni vzpetini tik nad prevalom Prehodavci. Preko njega vodi pot iz Trente v Dolino Triglavskih jezer. Koča je bila zgrajena leta 1954 na temeljih italijanske obmejne stražarnice. Od koče se odpre razgled na greben Špičja, Zelnarco, gore nad dolino Trento, zgornji del Doline triglavskih jezer in ostale vrhove. Koča na Doliču se nahaja na sedlu Dolič med Kanjavcem in Šmarjetno glavo. Prvotno kočo so postavili Italijani leta 1930. Večkrat prezidano je do sedaj že dvakrat porušil snežni plaz. Od koče se nam odpre razgled na pobočja Kanjavca in gore, ki se dvigajo nad Zadnjico in dolino Trento. Planina Zgornja Krma se nahaja ob vznožju gore Kurice in nad istoimensko bolj znano dolino Krmo. Na njej se nahaja pastirski stan Prgarca. Iz doline se lepo vidi severno ostenje vrhov Malega in Velikega Draškega vrha ter Tosca. Iz doline Krme in preko planine Zgornje Krme vodi ena izmed sicer manj obljudenih poti na Triglav. Opisana pot je samo ena izmed številnih mogočih, ki jih lahko naredimo po in ob parku Tivoli. Pot si lahko ukrojimo povsem po lastnih željah, tu opisano pa uporabimo zgolj kot izhodišče idej. Park Tivoli nas bo navdušil s svojo prostranostjo, urejenostjo in mirom kljub neposredni bližini središča Ljubljane. Vrh Staneta Kosca, oziroma Rašica je eden izmed najbolj priljubljenih vrhov v bližnji okolici Ljubljane. Tik pod sicer nerazglednim vrhom je planinski dom, na samem vrhu pa visok razgleden stolp. Z njega se nam odprejo razgledi na vse strani neba. Še posebej izstopa zahodni del Kamniško-Savinjski Alp, Savska ravan ter Pohograjsko in Škofjeloško hribovje. Šance se imenujejo ostanki utrdbe katere naloga je bila varovanje Ljubljanskega gradu. Arhitekt Jože Plečnik je Šance preuredil v prijetno sprehajališče. Iz Šanc se nam odpre razgled na Ljubljansko barje, celotno območje Grajskega griča pa je danes lepo urejen labirint sprehajalnih poti in razgledov na spodaj ležečo Ljubljano. Sprehod do Mrzle doline bi lahko poimenovali tudi vodna pot. Velik del poti hodimo ob reki Ljubljanici. Sprehodimo se po umetnem otoku ob reki in ko pridemo na cilj se sprehodimo še okoli ribnika lokalnega ribiškega društva. Pot poteka ob vznožju Kašeljskega hribovja in Debni vrh, ki se nahaja direktno nad ribnikom od tu izgleda višji. Debni vrh se nahaja na skrajnem zahodnem robu Posavskega hribovja. Na njemu stoji razgledni stolp, vendar se kljub temu odprejo lepši razgled dve minuti hoje naprej po grebenu. Z Debnega vrha se odpre pogled na vzhodno predmestje Ljubljane, Kamniško-Savinjske Alpe, Krimsko hribovje, bližnje vrhove Posavskega hribovja, Škofjeloško in Polhograjsko hribovje, Krimsko pogorje... Kratka opisana krožna pot do razvalin starega gradu Osterberg je pravo popotovanje v preteklost. Obiščemo skromne ostanke srednjeveškega gradu, katerega nastanek Valvasor umešča v leto 1015. Pod njim so odlično ohranjeni ostanki srednjeveškega kamnoloma, ki je ugasnil šele na začetku 20. stoletja. Opisana krožna pot nas vodi po Motniški turistični poti. Naprej se povzpnemo na Grajski hrib, kjer lahko danes zgolj slutimo veličino Motniškega gradu. S hriba se odpre razgled na Motnik, Motniško dolino in okoliške vrhove. Ogleda je vreden tudi pranger, muzej pritlikavega nosoroga, Vrbanovčev kozolec in Krevlov mlin na Beli. Nekoč močno utrjeni grad Žovnek je bil prvotno prebivališče Celjskih grofov, tedaj znanih kot svobodni gospodje Žovneški. Grad je bil na slemenu, kjer je bil najbolj ranljiv, varovan kar s tremi obrambnimi jarki. Danes ruševine postopoma obnavljajo in ohranjajo pred nadaljnim propadom. Krožna pot do izvira reke Krke nas vodi skozi vasi s še številnimi ohranjenimi kozolci, lesenimi podi in ostalo tradicionalno kmečko arhitekturo, ki nepogrešljivo dopolnjuje kulturno krajino tega območja. Največ naše pozornosti bo zagotovo pritegnil izredno fotogeničen izvir Poltarice in širok jez Krke v istoimenskem naselju. Miklavž na Gorjancih je priljubljena izletniška točka na robu planotastega ravnika. Tik nad planinskim domom stoji na razglednem vrhu cerkev Svetega Miklavža. Nedaleč stran, na robu košenic, se v plitvi kotanji imenovani Izero nahaja več manjših jezerc. Navdušile nas bodo številne legende in pripovedke povezane z našim izletom. Na najvišji točki arheološkega najdišča Rifnik, tam kjer je nekoč stala večja od dveh cerkva nas bo domišljija kar sama pograbila in popeljala v daljno preteklost tega območja. Če nas materialna sedanjost ne izpusti iz svojih rok se med vzponom sprehodimo skozi osupljive in mogočne razvaline srednjeveškega gradu Rifnik. Gruska je izvirna zatrepna dolina v Srednjesotelskem gričevju. Po legendi je bil tu nekoč trg, ki pa je zaradi razvrata propadel. Istoimenska jama v steni visoko nad dolino je suha, a se počasi zakrasuje. Ima nekaj manjših kapnikov. Znana je tudi po puščavniku in pesniku, ki je tu nekoč prebival. Svete gore nad Bistrico pri Sotli se nahajajo na severnih podobočjih Orlice. So starodaven romarski kultni prostor katerega zgodovina sega daleč v preteklost. Na vrhu se nahaja velika cerkev Matere božje, okoli nje pa so nanizane kapela svetega Sebastijana, Lurška kapela, kapela svetega Jurija in svetega Martina. Cerkev svete Eme in istoimensko naselje se nahajata na vrhu razglednega griča s katerega se odpre širok razgled na Zgornjesotelsko gričevje, Macelj, Voglajnsko gričevje in južneje, predvsem na poti na vrh, Srednjesotelsko gričevje. Proti zahodu se vidi tudi skrajni severnovzhodni rob Posavskega hribovja. Vetrnik je razgleden vrh na vzhodnem robu Bohorja nad dolino Bistrice v Kozjanskem parku. Znamenit je po številnih suhih travnikih na katerih uspeva kar 25 vrst redkih in ogroženih orhidej. Z njega se odpre razgled proti Gorjancem, na Bizeljsko in Sotelsko gričevje in ob lepem vremenu daleč proti vrhovom Kamniško-Savinjskih Alp in Pohorju. Žličar je 10 metrov visok skalni osamelec na polici, ki se nahaja na ozkem grebenu visoko nad Kozjem. Legenda pravi, da je bil nekoč mlad fant, ki je živel v časih, ko so tu še prebivali Ajdi. Pasel je ovce in rezljal lesene žlice. Nekega dne ga je sonce tako močno motilo pri delu, da ga je preklel. V hipu je skupaj z ovcami okamenel. Na prostranem travnatem vrhu nas pričakata dve kapeli in velika osrednja cerkev. Svetišča dajo slutiti, da je to silno star kraj, kjer so častili božanstva že, ko so tod okoli lomastili Ajdi in je nesrečni Žličar pasel ovce na strmih pobočjih Vetrnika. Da je nekaj stare vere še ostalo potrdi prijazni domačin, ki nam z bajalico pokaže, kje pri zgornji kapeli Svete Ane tečejo pozitivne zemeljske energije... Opisan družinski izlet sledi prvi polovici Jurčičeve poti do cerkvice Svetega Duha nad smučiščem na Polževem in gozdni učni poti Po sledeh Višnjanskega polža. S hojo pričnemo v starem središču Višnje gore, ki nas preseneti s podobo, ki še vedno sledi črtam starega srednjeveškega in z obzidjem utrjenega mesteca. Donačka gora je eden zadnjih vrhov Karavank. Njena strma in klinasta podoba je iz vzhodnih Posavskih hribov ali iz katerega izmed Sotelskih gričev nezgrešljiva. Nehote nas spominja na fantastično pokrajino holivudskih filmov katerih dogajanje je postavljeno v svet dinozavrov, King Konga in ostalih domišljiskih orjakov. Opisana krožna pot nas vodi po Resslovem gaju preko Jurjevega hriba in njegovih pobočjih. Nahaja se nad največjim strnjenim oljčnim nasadom pri nas in je posvečen Josefu Resslu, češkemu izumitelju ladijskega vijaka. Med bivanjem v Trstu je svoje delo posvetil tudi obnovi gozdov na področju Krasa in Istre. Sveti Lovrenc nad Bašljem ali pa pod Storžičem, kar nam je ljubše, je le ena izmed petih cerkvic, ki so v približno pet kilometrov dolgi zračni liniji posejane pod visokimi pobočji Strožiča in njemu sosednjih vrhov. Razgled seže na Storžič in njegove sosede, proti Julijskim Alpam ter Škofjeloškemu in Polhograjskemu hribovju na drugi strani Savske ravni. Špičasti vrh nudi enega bolj kontrastnih razgledov pri nas. Obdaja ga visoki gozd Nanosa, Hrušice in Trnovskega gozda. Če se sonce skrije za oblake nepregledna preproga dreves potemni in Julijci na severu se zazdijo svetli in domači. Tudi na Jadransko morje zremo preko divjine Trnovskega gozda. Za Peč se je prijelo ime Tromeja. Na njenem vrhu je namreč stičišče treh držav, Slovenije, Italije in Avstrije. Prav tako je na vrhu stičišče kar štirih jezikov, slovenskega, nemškega, italijanskega in furlanskega. Z vrha bomo proti jugu občudovali razgled na dolino Tamar s Poncami in večji del Julijcev. Mirna Gora je najvišji vrh hribovitega obrobja Bele krajine. Nahaja se na jugovzhodnem delu razgibane kraške planote Kočevskega Roga, ki s sosednjimi dinarskimi planotami tvori eno največjih gozdnih območij v Evropi. Ob njenem vznožju se nahajajo opuščene kočevarske vasi Planina, Kleč, Škrilj, Ponikve in Sredgora. Slatnik se nahaja na travnati planoti nad Soriško planino posuti s številnimi zaobljenimi vrhovi. Izstopajo štirje, poleg Slatnika še Možic in bolj vzhodno Lajnar in Dravh. Na planoti bomo opazili vojašnico in številne bunkerje, ostanke Rupnikove linije, ki si jih lahko previdno ogledamo. Kamni grič se nahaja zahodno od Travne gore, ki je severni del pogorja Velika gora. Če smo ljubitelji globokih gozdov in medvedov je opisana pot prava za nas. Tik pod vrhom se nahaja planinska koča in žig. Pred mrazom in vetrov se lahko zatečemo v vetrolov koče, ki nam je na voljo tudi, ko je koča zaprta. Bevkov vrh ni dobil ime po pisatelju iz Zakojce, temveč po njegovih lastnikih nedaleč stran. Je osamel in tu okoli najvišji vrh. Z njega se sprehodimo do bližnje, 10 minut oddaljene, kapelice, ki se nahaja sredi širokih pašnikov. Od tu se proti severu lepo vidita Kojca in Porezen ter seveda Spodnje Bohinjske gore preko katerih kuka Triglav. Pot se večinoma udobno vzpenja. Bolj izpostavljeni predeli poti so varovani z jeklenico, posebna poslastica pa je približno 100 metrov dolg rov z oknom na sredini v katerem se bomo v poletni vročini prijetno ohladili. Na poti se odprejo razgledi na Šentansko dolino, Veliki vrh, Košutico, Storžič in ostale vrhove v bližini. Opisana pot do Tonocovega gradu in slapa Kozjak sledi Kobariški zgodovinski poti. Navdušila bo pohodnike in ljubitelje zgodovine. Vodi nas mimo spominov na Soško fronto, vse do starodavnega Tonocovega gradu, ostankov poznoantične naselbine. Slap Kozjak pa bo vnel tudi tiste, ki jih je bogata zgodovina Kobariškega in lepa narava pustila do sedaj hladne. Golte so zakrasela planota na vzhodnem delu Kamniško-Savinjskih Alp. Na zahodnem delu planote so smučarske proge, ki jih poleti s pridom izkoriščajo gorski kolesarji. Več miru je na vzhodnem delu planote. Na poti bomo šli mimo kraških brezen in nekdanjih kali za napajanje živine. Hodili bomo preko številnih zaraščajočih planin. Na planini v Lazu se je čas ustavil. S številnimi pastirskimi stavbami, kjer je bivalni del postavljen na kolih nad prostom za živino sodi med najprvobitnejše planine v Julijskih Alpah. Nahaja se visoko v gorah obdana z dvatisočaki Kredo, Slatno, tremi Vogli na zahodu, vzhodno je Ogradi in severno najvišji Debeli vrh s 2390 metri. Nahaja se nad istoimensko planino. Vrh in tudi pot nanj sta zelo razgledna. Proti severu se odpre razgled na avstrijsko Koroško, južneje na Stegovnik z okoliškimi vrhovi in Storžič, v ozadju se vidijo najvišji vrhovi Kamniško-Savinjskih Alp, proti zahodu in severu se odpre razgled na Košutico, Begunjščico, Vrtačo in ostale karavanške vrhove. Kršičevec je planotast in travnat vrh na zahodnem robu Javornikov. Iz njega se odpre razgled na del zahodnih vrhov Javornikov, kjer nam pogled pritegne sosednja Sveta Trojica nad Pivko. Lepo se vidijo Pivško podolje, Vremščica in Nanoška planota izza katere kukako posamezni vrhovi Trnovskega gozda. Pot nas vodi mimo pašnikov in travnatih pobočij, ki se mešajo z nizkim grmičevjem in gozdom, ki sili vanje. Košenjak je najvišji vrh Kobanskega. To je območje Vzhodnih Alp, ki se proti severu navezuje na široko gmoto Golice v Avstriji. Svoje ime je dobil po nekdaj obsežnih traviščih košenicah na samem ovršju. Drugo ime za vrh je Kokošnjak, ki spominja na redki gozdni ptici, divjega petelina in ruševca. Cjanovca je vrh na robu gorskega grebena nad Preddvorom. Direktno pod njo je Hudičev boršt. Na vrhu je klopca. Iz gore se nam odprejo zelo lepi razgledi na Savsko ravan in Kamniško-Savinjske Alpe. Še posebej na gori Kočno in Kalški greben. Vidi se proti Julijskim Alpam in Škofjeloškemu ter Polhograjskemu hribovju. Neposrednji sosed Cjanovce je Srednji vrh, ki s Storžičem med razgledom na okoliške gore še posebej izstopa. Planinska koča Pri Franciju se nahaja le nekaj deset metrov pod cerkvijo svetega Jakoba nad Preddvorom in planinsko kočo Iskra. Pred kočo je terasa s klopmi od koder se nam odprejo lepi razgledi. Savska ravan je kot na dlani. Vidi se tudi Škofjeloško hribovje in Julijske Alpe, medtem ko se pobočij Storžiča, Cjanovce in ostalih Kamniških gora ne vidi. Iz Srednjega vrha se odpre izvrsten razgled na Storžič, Košuto in jezerske vrhove, Stegovnik, Virnikov Grintavec in Kozji vrh. Zelo lepo se vidijo najvišji vrhovi Kamniško-Savinjskih Alpe, kjer izstopata Kočna in Kalški greben. Lepo se vidi tudi Savska ravan, proti Julijskim Alpam ter proti Škofjeloškemu in Polhograjskemu hribovju. Cerkev svetega Jakoba nad Preddvorom stoji na grebenu pod Potoško goro in ob planinskem domu Iskra. Cerkev je bila postavljena v 15. stoletju. Iz vzpetine se odpre lep pogled na Hudičev boršt in pobočja Cjanovce, Storžič, Savsko ravan, Škofjeloško hribovje in Julijske Alpe. Tik pod planinskim domom Iskra se nahaja planinska koča Pri Franciju. GPS sled prikazuje zagotovo eno naših lepših krožnih in grebenskih poti, ki nas vodi po zahodnem delu Košute. Iz Mrzlega studenca se preko Kofce gore povzpnemo na Veliko Kladivo. Vračamo se preko Škrbine, kjer se spustimo na planino Pungart. Od tu se, ob vznožju Košute, preko planin Šija, Ilovica in Kofce vrnemo na izhodišče. Izvir Rakitnice nas preseneti s svojo turkizno lepoto. Pot do njega nas vodi ob vznožju Velike gore in je še posebej primerna za družinski izlet. Okameneli svati pod njenim vršnim robom že od nekdaj burijo ljudsko domišljijo. Izlet se lepo dopolnjuje s sprehodom do izvira Ribnice. GPS sled prikazuje več smeri za pot na Veliki Rogatec in Lepenatko. Prvo izhodišče je pod cerkvico svetega Lenarta. Sledimo rdeči GPS sledi, ki nas vodi mimo planine Zgornji Špeh naprej na strm in zelo zahteven Veliki Rogatec. Z vrha se sputimo po njegovih južnih zelo strmih pobočjih na sedlo Kal. Od tu se lahko povzpnemo na Lepenatko, ali pa se vrnemo na izhodišče. Če gremo na izhodišče gremo lahko ob vznožju Velikega Rogatca (modra gps sled), ali preko izhodišča Konec ceste (roza gps sled). Od tu gremo do svetega Lenarta po makadamski cesti (bela gps sled - narisana po zemljevidu). Če se s sedla Kal povzpnemo na Lepenatko je najlepši povratek na obe izhodišči po njenih vzhodnih pobočjih (roza gps sled). Če se odločimo za vzpon zgolj na Lepenatko je najkrajša, najlažja in tudi najlepša krožna pot z izhodišča Konec ceste (roza gps sled). Ta pot je primerna tudi za otroke stare 3 do 4 leta (po potrebi jim pomagamo pri hoji). Za mlajše otroke je zagotovo primerna tudi pot na planino Zgornji Špeh, pri čemer se po lastni presoji odločimo za krožni povratek ob vznožju Velikega Rogatca (modra gps sled) in nato preko Konca ceste. GPS sled prikazuje pešpot, ki jo pričnemo v Puštalu. Vodi nas do cerkvice svetega Andreja nad Škofjo Loko, oziroma Zmincem (rdeča gps sled). Od tu se lahko odpravimo naprej do cerkevice svetega Ožbolta, ki se nahaja v istoimenski vasi vrh razglednega slemena (modra gps sled). Vkolikor želimo na poti do svetega Ožbolta spodnji del pešpoti izpustiti (rdeča gps sled) se lahko z avtom zapeljemo do cerkvice svetega Andreja in tu pričnemo z izletom. Vsak izlet zase je primeren tudi za družine z mlajšimi otroki, medtem ko je pot do svetega Ožbolta iz Puštala sorazmerno dolga, saj traja skoraj dve uri. Obe poti sta opisani kot ločena izleta, torej Puštal - Sveti Andrej (rdeča gps sled) in Sveti Andrej - Sveti Ožbolt (modra gps sled). Sveti Andrej Sveti Ožbolt Krožna pot, ki povezuje tri samostojne izlete, na Trdinov vrh, do Gospodične ali Miklavža na Gorjancih. Vse tri izlete lahko združimo v izredno in nekaj ur dolgo krožno turo preko Gorjancev. Krajši del GPS sledi manjka, a je tam orientacija lahka. Libeliče so znamenita vasica, kjer so domoljubni in uporniški kmetje leta 1922 dosegli razveljavitev usodnega koroškega pleibiscita in njeno priključitev nazaj k Sloveniji. V vasi se nahaja tudi ena od treh ohranjenih kostnic v Sloveniji in župnišče iz srede 17.stoletja zgrajeno na sončnem poldnevniku. Rdeči del gps sledi prikazuje dolgo, verjetno za večino planincev, ki se jim v gorah ne mudi, dvodnevno turo, ki nas od Koče pri Savici vodi na Komno. Tu gremo nato preko Lepe Komne na Lanževico ter nato preko Bogatinskega sedla ter preko Bogatina in Mahavščka do razpotja pod vrhom Kser, kjer se levo navzdol spustimo na veliko planino Govnjač. Z Govnjača gremo do Doma na Komni pod katerim hitro zaokrožimo našo pot. Vkolikor nam je opisana pot predolga se držimo modre gps sledi, ki nas mimo Koče pod Bogatinom pripelje direktno na Bogatinsko sedlo. Tu se nato odločimo za pot na Lanževico in krožen povratek preko Lepe Komne, ali pa zavijemo na Bogatin in se preko Mahavšča in planine Govnjač krožno vrnemo na izhodišče. Tudi ti dve zelo lepi turi sta celodnevni in ju, da se nam ne mudi preveč, zlahka razdelimo na dva dneva. Popoldan se povzpnemo do Doma na Komni ali Koče pod Bogatinom, kjer prespimo. Krožna pot na Lanževico je lahka in primerna tudi za mlajše otroke, saj je tudi njen vrh sorazmerno prostran, medtem ko sta vzpon in spust z Bogatina zahtevna. Vkolikor so nam Bogatinove strmine odveč lahko goro po njenih zahodnih pobočjih obhodimo in se povzpnemo direktno na Mahavšček. Vzpon in spust z njega sta lažja. Rumena gps sled prikazuje bližnjico, ki nam nekoliko skrajša pot preko planine Govnjač. Če se nam ne mudi se na tej planini vsekakor držimo rdeče gps sledi. GPS sled prikazuje vzpon na Špik mimo Koče v Krnici in preko Lipnice. Krožen spust poteka po Kačjem grabnu. Na poti s Špika nas je ujela temna, zato smo zgrešili markirano pot, ki jo označuje rumeno narisana sled. Med vzponom rumeno narisana sled prikazuje alternativno pot do Koče v Krnici. Vse sledi na Jelenk razen rdeče so narisane. Rdeča sled nas vodi po zelo zahtevni smeri čez Kendove robe. Ko pridemo do modre sledi, sledimo tej smeri, saj nas rdeča med začetkom in koncem modre sledi vodi po makadamski cesti. Z vrha se sprva vračamo do razgledne točke, ki jo označuje roza sled, nato pa sledimo svetlo modri. Ta nas vodi po grebenu nad vzhodnimi pobočji planote. Ta del poti ni označen, a je pot nadelana, saj jo uporabljajo domačini, kjer je lepša. Deloma nas vodi tudi po nekdanji Alpski meji, kjer si lahko ogledamo dva vhoda v nekdanje kaverne. Pot nas pripelje do točke, kjer se lahka in zelo zahtevna pot na Jelenk združita. Od tu sledimo rumeni sledi, ki sicer označuje lahko smer na Jelenk. Tik pred izhodiščem lahko naredimo ovinek po neoznačeni poti, ki nas vodi do bunkerja Alpske meje - roza sled. Ta predel je neoznačen, poznajo ga domačini in ga bomo precej težko najdli. Siva sled prikazuje kje je nekoč vodila pot na Jelenk. Na samotno domačijo mimo katere je vodila pot je prišel nov gospodar in na njegovo željo so pot speljali drugje. Rdeči del sledi prikazuje vzpon na Golico mimo Koče na Golici. Modri del sledi prikazuje kratek vzpon na Klek in krožen povratek preko Jeseniške planine. Če želimo obiti Golico in se povzpeti zgolj na Klek se pri Koči na Golici držimo smeri za Jekel in Rožco - rumeni del sledi. Prečna pot se preko strmih pobočjih Golice zlagoma spušča proti Jeklovemu sedlu, kjer se držimo smeri za sedlo Rožca in Hruški vrh. Rdeča sled prikazuje vzpon in modra povratek z Jeterbenka. Deloma hodimo po učni poti Žlebe - Jeterbenk in deloma po Poti roparskih vitezov. Med hojo se lahko poslužimo nekaj bližnjic. Oznake za svetlomodro sled bomo opazili, ko iz široke pešpoti zavijemo v gozd na ozko pešpot. Ko pridemo do razpotja za Jeterbenk-po grebenu smo že drugo razpotje predaleč. Zelene bližnjice se lahko poslužimo, ko se s Petelinca spustimo mimo razgledne klopce do širokega gozdnega kolovoza. Namesto desno navzdol se držimo slabšega kolovoza levo. Ta bližnjica nam prihrani največ višine. Ko gremo od sv. Marjete mimo Gradišča pridemo do razpotja, kjer gre levo pot za Katarino, desno pa učni/tematski poti. Za bližnjico se držimo levo. Tretja bližnjica nam prihrani pot na Jeterbenk in povratek po grebenu. Sicer na Jeterbenk pridemo najhitreje kar po poti povratka, vendar se v tem primeru izognemo cerkvici sv.Jakoba na Petelincu in z legendo o zmaju povezano cerkvijo sv. Marjete, ki je že sama po sebi vredna našega obiska. Stolpnik je najvišji vrh Konjiške gore, nanj pa se odpravimo iz Slovenjskih Konjic. Vrh je izvrsten razglednik, saj se na njemu nahaja 25 metrov visok razgledni stolp. Pot nas vodi mimo mogočnih razvalin gradu Konjice do katerega naredimo le kratek ovinek, ki ga prikazuje tudi gps sled. Repentabor je starodaven kraj. Tam, kjer danes stoji romarska cerkev je stalo že prazgodovinsko gradišče. Nasledila ga je rimska utrdba s katero so varovali trgovsko cesto, ki je vodila od morja proti notranjosti. V srednjem veku so na tem mestu pozidali današnjo čudežno božjepotno cerkev in jo za časa turških vpadov obzidali z močnim obzidjem. GPS sled prikazuje popravek opisa poti. Tam, kjer pot vodi iz zaselka proti Malemu Trebelniku, je pes na verigi in se ne da mimo njega (januar, 2019), zato predlagamo novo pot s katero se izognemo poti skozi zaselek in je obarvana z modro barvo. Mali Trebelnik je sicer izvrsten razglednik, ki nas bo navdušil s pogledom na Ljubljansko barje in hribovja, ki ga obkrožajo. GPS sled prikazuje pot, ki se prične na planini Blato in nas vodi preko Planine pri Jezeru, planine Dedno polje, mimo planine Ovčarija in proti škrbinastemu prevalu Štapce, kjer desno zavijemo proti Mali in Veliki Tičarici. Najprej gremo na zahtevno Veliko Tičarico in nato nazaj grede še na Malo Tičarico. Z nje se preko Štapc spustimo do Koče pri Triglavskih jezerih. Od tu nadaljujemo po Dolini Triglavskih jezer proti Hribaricam. Pod Vršaki zavijemo proti sedlu Vrata, od koder se povzpnemo na Malo Zelnarico in nato še na Veliko Zelnarico. S slednje se spustimo nazaj do prevala Vrata in od tu po dolini Za Kopico krožno proti Dednemu polju in izhodišču. Če se želimo povzpeti le na Zelnarici priporočamo pot, ki nas preko Štapc vodi proti Veliki Tičarici. Ob njenem vznožju nadaljujemo naprej po razgledni grebenski poti mimo Kopice proti Veliki Zelnarici (rumena gps sled - narisana). Z nje priporočamo spust na sedlo Vrata in desno krožno nazaj proti izhodišču. Najkrajša pot do Male in Velike Zelnarice s planine Blato nas vodi preko planine Dedno polje po dolini Za Kopico proti prevalu Vrata in nato naprej na Zelnarici (modra gps sled - oziroma pot opisanega povratka). Izlet nas vodi po južnih obronkih Planinskega polja, s hojo pa pričnemo pri mogočnih razvalinah gradu Haasberg. V njegovi bližini se nahaja jama in bruhalnik Škratovka katere istoimenski potok se izliva v reko Unico. Le-ta izvira v bližnji Planinski jami pred katero stoji visok Ravbarjev stolp. GPS sled prikazuje daljšo turo po Ribniškem Pohorju, ki se prične pri planinski koči Pesnik, nas vodi do Ribniške koče (rdeča gps sled) ter naprej proti Jezerskemu vrhu in bližnjemu Ribniškemu jezeru (modra gps sled). Od tu gremo po pretežno zložni poti proti Črnemu vrhu (roza gps sled) ter naprej do Grmovškovega planinskega doma (rumena gps sled). S hojo nadaljujemo na Veliko Kopo in sosednjo Malo Kopo (svetlo modra gps sled). Celotno pot lahko razdelimo na več krajših enodnevnih izletov v skladu z barvami gps sledi. V tem primeru se na pot lahko odpravimo tudi z mlajšimi otroki. Izhodišče za Veliko in Malo Kopo ter Črni vrh je tudi pri Grmovškovem domu pod Veliko Kopo. GPS sled prikazuje dolgo pot preko planine Dol, Rzenika in Konja. Vzpon pričenjamo po Dolskem grabnu, s Konja pa se spuščamo proti Presedljaju in izhodišču po njegovi zelo zahtevni in izpostavljeni severni smeri. Vkolikor jih nismo vajeni, oziroma so nam zelo zahtevne gorske ture tuje se na izhodišče vrnemo po isti poti, ali pa se na pot odpravimo po dolini Kamniške Bele in se po zelo zahtevnem odseku poti vzpnemo namesto spustimo, kot je predlagano v opisu poti. GPS sled prikazuje izredno slikovito turo po zahodnem predelu Spodnjih Bohinjskih gora, kjer je naš glavni cilj Tolminski Kuk. Izhodišče imamo pri planinskem domu Savica. Povzpnemo se do Doma na Komni in preko planine Govnjač na Vrh Škrli in Kser. Od tu nadaljujemo preko Vrha Planje na Tolminski Kuk. Modri del gps sledi prikazuje krožen povratek. Vodi nas preko Zelenega vrha in prečno po vznožju vršnega pobočja Malega vrha, Podrte gore in Vrha Konte vse do Škrbine. Tu se spustimo mimo planine Za Migovcem do planine Govnjač, kjer se na izhodišče vrnemo po isti poti. GPS sled prikazuje dolgo, a zelo lepo deloma krožno pot na manj obiskano in brezpotno Veliko Monturo in sosednjo Veliko Babo, ki je obiskana predvsem iz Lepene. Iz te doline vodi nanjo najkrajša markirana pot. S turo pričnemo pri planinskem domu Savica. Vzpnemo se na Komno in nadaljujemo preko Bogatinskega sedla. Zadnji del poti poteka po lahkem brezpotju. Med povratkom z Velike Babe naredimo krajši krožni ovinek. Če imamo na voljo dovolj časa se namesto, da se spustimo v široko dolino pod Bogatinskim sedlom, zavijemo nad to dolino levo proti izvrstni Lanževici. Pot bo tako še lepša in še bolj razgibana. GPS sled prikazuje več možnosti za sprehod po zgolj lokalnim prebivalcem znanem griču Olska gora, ki se nahaja v neposredni bližini Ljubljane. Rdeča sled prikazuje kratko pot, medtem ko modra sled prikazuje bližnjico do vrha grebena ter nato podaljšan sprehod po griču. Na koncu poti se spustimo z griča in v kratkem krogu zopet povzpnemo nanj in se vrnemo proti izhodišču. Roza sled prikazuje sprehod po makadamski cesti do Dragomlja. Pričnemo ga lahko na izhodišču v Nadgorici ali po lastni želji parkiramo nekje ob makadamski cesti. Sprehod je primeren za vse letne čase in družine z otroki v vozičku ali za tiste, ki so komaj shodili. Poti preko Olske gore je še več, gps sled prikazuje zgolj naš predlog.
GPS sled prikazuje krožno pot na Stegovnik preko Močnikovega sedla. Pot se zaokroži na sedlu in razpotju več poti imenovanem Pri lojtri. Krožen povratek, ki ga prikazuje modri del sledi poteka preko izredno slikovitega naravnega okna, ki je že samo po sebi vredno celotne ture. Stegovnik je izvrsten razglednik, saj se nahaja približno na sredi med Košutnikovim turnom, Storžičem in Kočno. GPS sled prikazuje pot od Grmovškovega doma na Veliko Kopo (rdeča gps sled) ter nato naprej z Velike Kope do Male Kope in nazaj (modra gps sled). Kot prikazuje GPS sled se med povratkom lahko izognemo sicer zelo kratkemu vršnemu pobočju Velike Kope in ga zaobidemo po njegovi desni strani. Če smo se na Veliko Kopo povzpeli po smučišču, se lahko do Grmovškovega doma med povratkom spustimo ob njegovem robu. Potok Peračica se ponaša z dvema slapovoma, ki se zlivata preko zelenih skladov vulkanskega tufa. Spodnji večji slap je visok le pet metrov, a je s svojim prostranim tolmunom prava paša za oči in priljubljena izletniška točka. Blizu njega se v tesni soteski nahaja še zgornji manjši slap, ki je prav tako vreden ogleda. GPS sled prikazuje krožno pešpot, ki nas vodi do Strunjanskega križa vrh flišnega klifa (rdeča sled). Od tu se spustimo do Mesečevega zaliva ter gremo naprej naprej ob obali okoli rta do izhodišča v Strunjanu (modra gps sled). Škocjanski zatok je naravni rezervat, ki je nastal kot odgovor na izginula polslana močvirja na obrobju starega Kopra. Le-ta je bil v preteklosti otok, kasneje pa zaradi priseljevanja in hitrega razvoja predvsem Luke Koper v celoti povezan s celino. V Škocjanskem zatoku se stalno ali občasno zadržuje več kot 250 različnih, tudi zelo redkih, vrst ptic. Pokopališče školjk, sipina praznih školjčnih lupin, se nahaja v zalivu Svete Katarine blizu Ankarana. Kratek, a tudi v širšem Evropskem prostoru izjemen pas obale je bogat z različnimi vrstami školjk, kjer prevladujejo zlasti svedrovci. In čeprav je Luka Koper s poglabljanjem morskega dna povzročila nastanek sipine, je hkrati tudi njena največja nevarnost. Morebitna gradnja tretjega pomola utegne ogroziti vse območje v katerem se med drugim v morje izliva tudi reka Rižana. Ptuj je naše najstarejše celinsko mesto. Prvič je bil pisno omenjen že leta 69 med zasedanjem poveljnikov rimskih legij, ki so služile v vzhodnih predelih Rimskega cesarstva. Kot zanimivost velja omeniti, da se je v njemu rodila mati zadnjega zahodno-rimskega cesarja. Mesto se ponaša z enim najlepših starih mestnih jeder pri nas in ga moramo med potepanji po Sloveniji vsaj enkrat obiskati. GPS sled prikazuje dve krožni poti, ki obe skupaj sledita izvrstni učni poti Po sledeh Vodomca s pomočjo katere se bomo seznanili z življenjem v gozdu in njegovimi najbolj značilnimi prebivalci. Obe poti lahko opravimo kot en izlet, ali pa si ju razdelimo, kot prikazuje gps sled, na dva dela. Del izleta, ali pa kot ločen obisk, sta lahko tudi vodena ogleda izvrstne Županove jame ter našega najbolje ohranjenega protiturškega tabora Cerovo, ki stoji na temeljih izginule rimske utrdbe. GPS sled prikazuje izvrstno krožno pot, ki nas s planine Kuk vodi do planine Razor in naprej do znamenitega prevala Škrbina s katerega se po zelo zahtevni smeri povzpnemo na Vrh nad Škrbino. Z gore se proti planini Razor in izhodišču spustimo krožno po njenih zahtevnih južnih pobočjih. GPS sled prikazuje celodnevno krožno pot, ki nas vodi na Vogel preko Komne, planine Govnjač, Planine za Migovcem ter Konjskega sedla. Pri slednjem se prične dolgo prečenje strmih severnih pobočij brezpotnih gora in zagotovo ena izmed lepših planinskih poti pri nas. Dodatno si jo lahko razgibamo z vzponom preko brezpotnega Vrha Krnic. Vračamo se preko planine Zadnji Vogel in Žagarjevega grabna. Roza gps sledi prikazujeta markirani poti po katerih se lahko izognemo sicer kratkemu, a zahtevnemu predelu poti preko Vrha Krnic na Vogel. Svetlo modra gps sled prikazuje markirano bližnjico, ki povezuje Konjsko sedlo s planino Zadnji Vogel. Na ta način si lahko krožno pot, ocenjeno, skrajšamo za vsaj eno uro in pol hoje. Roza in svetlo modra gps sled niso prehojene, temveč narisane po zemljevidu. GPS sled prikazuje vzpon na Kalični vrh (rdeča gps sled) in krožen povratek na izhodišče med katerim se povzpnemo še na Kamni grič (modra gps sled). Roza gps sled prikazuje pot na Kamni grič od Doma na Travni gori. Če se želimo izogniti strmini pot Kaličnim vrhom na opisanem razpotju ne zavijemo desno za Kalični vrh, temveč nadaljujemo naprej po naši poti, ki nas višje pripelje na preval. Naprej tik pod njem pridemo do razpotja, kjer nas smerokaz usmeri desno na Kalični vrh (marec, 2019). GPS sled (junij, 2020) prikazuje dve izvrstni krožni turi, ki se pričneta v Podgorju. Prva nas vodi na Slavnik na Čičariji (svetlomodra gps sled), druga nas vodi krožno preko prostrane planote Podgorskega Krasa in njenih vrhov Kojnika, Goliča, Kavčiča in Lipnika (rdeča gps sled). Modra gps sled prikazuje krožni povratek - bližnjico po kolovozu, ki nas vodi po dolini sredi planote. Pot z Lipnika na izhodišče (modra gps sled) gre deloma po lahkem brezpotju - preči prostrane pašnike. Če se želimo izogniti brezpotju, se vrnemo po isti poti do prvega razpotja za Golič - naravnost in Kavčič desno. Tu zavijemo levo na že omenjen kolovoz (nemarkiran), ki kasneje na robu gozda preide v makadamsko cesto - te poti se držimo naravnost vse do izhodišča. Roza gps sled prikazuje pristop na planoto od Kali na Ravni (gps je bila posneta leta 2013). Severni predel planote se zarašča, posamezne poti in steze pa so precej redko obiskane, tako da utegnejo brez vzdrževanja izginiti. Kamnita miza se nahaja v udorni kraški kotanji, do nje pa nas vodi na ključnih razpotjih označena gozdna pot. Krožen povratek poteka po neoznačenem kolovozu in proti koncu poti po makadamski cesti. Kamniti skali, ki se jima reče tudi Tomaževa miza sta izvrstna naravna znamenitost v kateri nekateri vidijo prazgodovinsko megalitsko svetišče. Reka Rača izvira v dveh krakih blizu Moravč. Eden se imenuje Rudniška Rača, drugi pa Češnjiška Rača. Ime imata po vaseh blizu katerih prideta na dan. Ko se kraka združita se reka imenuje zgolj Rača. Nekateri pravijo, da po rakih, ki so nekoč živeli v njej, drugi pa da po vasi zahodno od Moravške doline. Krožna pot nas vodi preko vasi Krašce in Sveti Anton. Obe se nahajata na robovih nad tesno grapo reke Rače. Žamboh je deloma brezpoten hrib pri Polšniku katerega severna stena se prepadno spušča v sotesko reke Save. Planinske markacije so se nad vasjo Tepe izgubile (april, 2019), zato smo nehote zavili na kolovoz, kjer nas je nato pot vodila po slikovitih zahodnih brezpotnih pobočjih vzpetine. Vzpon po poti povratka je precej bolj udoben, saj ves čas hodimo po gozdarskem kolovozu, ki nas pripelje visoko pod cerkvico svetega Lovrenca, ki je naš cilj. GPS sled prikazuje pešpot na Stenico, visok vrh nad Vitanji, ki so tudi izhodišče dve ure dolge ture. Pot nas vodi mimo naravnega svetišča Marijina roka, na zadnjem razpotju kolovozov, le nekaj minut pod vrhom, pa lahko zavijemo levo in prej kot v minuti se bomo spustili do samotne in razgledne košenice, ki utegne biti marsikomu najlepši del izleta. Ajdna, poznoantično arheološko najdišče, se nahaja na visokem in prepadnem gorskem čoku na zahodnih pobočjih zahodnih Karavank. Pot nanjo iz Potokov je komaj še markirana, vendar je orientacija po opisu sorazmerno lahka. Velik del poti, tam kjer ne hodimo po gozdarskih kolovozih je pešpot dobro vidna in ji zlahka sledimo. GPS sled prikazuje tri izvrstne krožne poti z izhodiščem na Rogli. Najlepša je krožna pot do Lovrenških jezer, ki jo prikazuje rdeča GPS sled. Roza sled prikazuje krožno pot do Koče na Jurgovem in modra krožno pot do Koče na Pesku. Slednji vodita tudi do visokega razglednega stolpa, ki je zaradi širokega razgleda na prostrane pohorske gozdove ena od osrednjih in bolj obiskanih znamenitosti na Pohorju. GPS sled prikazuje dva izleta, ki se naravno dopolnjujeta. Rdeča sled prikazuje daljšo pot ob Nadiži, medtem ko modra sled prikazuje pot do cerkvice svetega Volarja. Izleta lahko prehodimo ločeno ali ju združimo v en izlet. V slednjem primeru priporočamo izhodišče kot ga prikazuje rdeča gps sled. Kozlov rob, vzpetina in istoimenski srednjeveški grad nad Tolminom se ponaša z več potmi, ki jih lahko na različne načine zaokrožimo. GPS sled tako prikazuje vzpon do gradu po učni Gozdni poti (rdeča sled) in krožen povratek na izhodišče po Grajski poti (modra gps sled). Poti se pred izhodiščem deloma prekrivata. Okoli hriba vodi tudi trim steza. Rdeča gps sled prikazuje sprehod iz Plužne do slapa Virje in nato naprej do izvira Glijuna. Modra gps sled je povzeta po zemeljvidu in prikazuje dobro označeno pešpot pot iz Bovca. Roza gps sled prikazuje zelo kratek odsek Kaninske mulatjere iz smeri B postaja - Krnica. Od točke, ko se roza sled združi s rdečo in modro imamo markirano do Bovca 45 minut in do slapa Virje 20 minut. Slap Virje Izvir Glijuna GPS sled prikazuje več poti v okolici Livka. Roza gps sled prikazuje deloma krožno pot na Matajur in Mrzli vrh. Svetlo modra deloma krožna gps sled prikazuje pot od Livka do vasi Jevšček. Bela sled prikazuje povezavo med Avso, kjer je izhodišče za Matajur in Livkom. Krajša rdeča gps sled prikazuje kratko pod na Kuk nad Livkom z Livških Raven. Zemljevid prikazuje več kratkih GPS sledi - izletniških točk, ki jih lahko obiščemo ločeno ali vse skupaj kot celodneven izlet. Roza gps sled prikazuje kratko pot do cerkvice Marije Snežne nad Breginjem, kjer si lahko sproti ogledamo tudi znamenito Ščirnovo ograd. Nato se zapeljemo preko Logja, drugega najzahodnejšega naselja v Sloveniji do Robidišča, najzahodnejšega naselja v Sloveniji. Vasica je ohranila pristno slovensko-beneško arhitekturo značilno za Breginjski kot, ki sicer kulturno pripada Beneški Sloveniji. Končno se zapeljemo do izvrstnega Napoleonovega mostu, kjer se lahko v reki Nadiži tudi osvežimo. Marija Snežna nad Breginjem Breginj - Ščirnov ograd Napoleonov most Robidišče Rdeča GPS sled prikazuje opisano krožno pot po Triglavskih jezerih - izhodišče na planini Blato. Če se želimo izogniti zahtevni poti čez Štapce, gremo lahko do Dvojnega jezera tudi čez Prode (najbolj južni del rdeče GPS sledi). Najlepši razgled na dolino Triglavskih jezer se odpre s Tičaric in Zelnaric, zato rdeča GPS sled prikazuje tudi pot na te gore. Roza GPS sled prikazuje pot čez Komno. To pot si lahko podaljšamo do Koče pod Bogatinom. Modra gps sled ima isto izhodišče kot roza, pri Savici in nas vodi čez Komarčo mimo triglavskega Črnega jezera. Če želimo videti vsa jezera gremo po tej poti. Svetlo modra GPS sled nas vodi mimo planine Za skalo in preko izvrstnega prevala Velika vrata. Ta zelo lepa in slikovita pot ima izhodišče pod Zjabci. Rumena gps sled prikazuje dolgo krožno turo čez Kanjavec, ki nas pripelje mimo Zelenega in Rjavega jezera do Zasavske koče na Prehodavcih. Če se želimo Kanjavcu izogniti gremo čez Hribarice, oziroma se iz Zadnjice, ki je izhodišče rumene GPS sledi povzpnemo direktno na Prehodavce, kar je bolj smiselno, če je naš cilj zgolj Dolina Triglavskih jezer. Za enodnevno turo je zagotovo najbolj primerno izhodišče na planini Blato, saj leži najvišje. Vračamo se po dolini Za Kopico, kar je najkrajša in najlažja možnost. Pot nas pripelje do planine Dedno polje, kjer nimamo več daleč do izhodišča. Če izbiramo druga izhodišča je smiselno, da se krožno vračamo po poti, ki vodi med Zelnaricama in Tičaricama (kratka modra GPS sled). Ta izredno razgledna in lepa pot, ki je pod Malo Zelnarico zahtevna nam precej skrajša celotno turo, če imamo izhodišče pri Savici ali na bovški strani. Pot nas vodi pod vrhom Male Zelnarice in 15 minut hoje pod Malo Tičarico. Triglavska jezera Kobilji curek je najvišji slap na Dolenjskem. Njegova voda pada v dveh 15 meterskih stopnjah, nahaja pa se v stranski grapi potoka Robarice. Do njega vodi pretežno zložna makadamska cesta po kateri je speljana zanimiva Geološka pot. Na poti k slapu gremo mimo Rimskega zidu, oziroma Claustre Alpium Iuliarum. Dobro viden nasip ostankov zidu je pri cesti deloma rekonstruiran, ob njem pa se nahaja 3D prikaz kako je nekoč potekal po okoliški pokrajini.
Trubarjeva domačija v Rašici je že sama po sebi vredna obiska, a je hkrati tudi izhodišče za več zelo lepih izletov. Rdeča gps sled tako prikazuje deloma krožno in razgledno pot na izvrsten Veliki Osolnik. Modra gps sled prikazuje pot do gradu Turjak. Pot do Velikega Osolnika in gradu Turjak je enaka do Malega Osolnika, kjer se nato razcepi. Na poti do gradu Turjak gremo mimo turjaške volčje jame v kateri so po izročilu lovili volkove. Tu se danes nahaja NOB obeležje. Svetlo modra GPS sled prikazuje krajši družinski izlet, ki nas vodi po spodnjem delu soteske Bajdinškega potoka, kjer se nahaja več sicer manjših lehnjakovih slapišč. Potok je znan po več nekaj metrov visokih slapovih, a je pot do njih precej težavna in za otroke neprimerna. Na poti k potoku gremo tudi mimo pokopališke kapelice, kjer je shranjeno srce turjaškega grofa Hanna von Auersperga, ki je mlad umrl v Italiji. Pri gradu Turjak si lahko ogledamo tudi skromne razvaline prvotnega turjaškega gradu, ki je propadel že konec 12. stoletja. Roza gps sled prikazuje položno pot do Velikih Lašč. Na poti se spustimo do manjše močvirske ravnice, kjer v zatrepni dolinici imenovani Peči pod visokimi, slikovitimi stenami izvira potok. Ta pot nas vodi do cerkve Marijinega rojstva v središču Velikih Lašč. Grad Turjak Bajdinški potok Veliki Osolnik Velike Lašče Trubarjeva domačija GPS sled prikazuje krožen izlet na Piramido na Liscu. Rdeča sled prikazuje vzpon in modra sled krožen povratek med katerim se obvezno vzpnemo še do samotne cerkvice Svetega Križa. Cerkvica se nahaja na zelo lepi lokaciji vrh velike gozdne jase košenice in je že sama po sebi vredna obiska. Gps sled prikazuje le eno od številnih možnosti za hojo med vinogradi po razgledni vinski gori.
Sveti Peter nad Begunjami
Železna voda
Protiturški tabor Sveti Tilen nad Repnjami
Križna gora
Sabotin
Ostrež
Rodica
Velika Zelenica, Veliki vrh in Dleskovec
Bukov vrh
Golič
Klevevž
Kojnik
Črna glava
Almin dom na Svetini
Forhtenek
Srednja Ponca
Mala Mojstrovka
Matajur
Travnice
Zijalo
Dobravica nad dolino Drage
Ribniki doline Drage
Bašeljski vrh
Mali Grintovec
Velika Osojnica
Senčnica Josipine Turnograjske
Gradiško jezero
Kucelj nad Višnjo goro
Bukovniško jezero
Tromejnik
Sveta Trojica nad Lendavo
Dom na Zelenici
Dom na Kofcah
Vrtača
Smrekovec
Grad Vodriž
Kamniški vrh
Jernejeva pot
Uršlja gora
Planjava pri Kamniškem vrhu
Sveta Ana in Sveti Jožef
Svinjski rt
Nanos-Vojkova koča
Dom na Peci
Kamniško sedlo
Turska gora
Kokrsko sedlo
Satelitski signal je bil med vzponom na zahtevnem predelu, kjer se nahajajo lestve zelo slab.Preddvor - Cjanovca - Srednji vrh - Mali Grintovec - Bašeljski vrh - Kališče - Preddvor
Koščake
Mali plac
Močilnik
Čemšeniška planina
Suhi vrh
Sveta Marija Vitovlje
Gora Oljka
Grintovec
Sveta Ana-Ribnica
Kuk
Jelenov rog
Vitovsko jezero
Peca-Kordeževa glava
Sveti Hieronim
Debenec
Izvir Obrh
Izvir Lahinje
Izvir Krupe
Izvir Okno
Mitrej pri Rožancu
Pleterski hrib
Polotok Seča
Sveti Nikolaj
Kostanjeviška jama
Sprehod od gradu Otočec do gradu Struga
Učna pot na Strugi
Vrh Svetih treh kraljev
Trstelj
Sečoveljske soline iz Seče
Sečoveljske soline ob Dragonji
Tinjan
Sveti Vid
Brdo pri Kranju
Lavrovec
Gorenja gora
Grad Pišece
Gozdna pot Pišece
Štruca
Skuta
Grmada na Planinski gori
Sveta Marija na Planinski gori
Planina
Hribec v Puštalu
Brana
GPS SLED: Na spodnjem delu poti je med vzponom sled deloma nepopolna zaradi začasne izgube gps signala.Iški morost
Pot ob Iški
Žagerski mlin
Gradiški grič
Hrvatova jama
Sveti Miklavž in Cicelj
Ledena jama
Mestni vrh
Divaška jama
POZOR: Sled prikazuje nezavarovan prehod preko železniške proge, ki ga ne koristimo. Namesto tega gremo ob progi do mosta lokalne ceste in preko njega prečkamo progo. S tem je pot nekoliko podaljšana, vendar varna.Grabnarica
Javorje
Jama Pekel
Viševnik in Mali Draški vrh
Veliki Draški vrh
Obelunec
Vrbje
Velika Zelenica - Veliki vrh - Molička peč - Dleskovec
Triglav - krožna pot
Triglavski dom na Kredarici
Dom Planika
Zasavska koča na Prehodavcih
Koča na Doliču
Planina Zgornja Krma
Park Tivoli
Rašica
Šance
Mrzla dolina
Debni vrh
Grad Osterberg
Motnik
Grad Žovnek
Izvir Krke
Miklavž na Gorjancih
Rifnik
Z avtom se lahko pripeljemo skoraj povsem do arheološkega najdišča Rifnik, oziroma do uradnega parkirišča ob informacijski koči. Pot do parkirišča prikazuje sled med točkami 1 in 3.Gruska jama
Svete gore nad Bistrico ob Sotli
Sveta Ema
Vetrnik
Žličar
Stare gore nad Podsredo
Polževo
Donačka gora
Jurjev hrib
Sveti Lovrenc pod Storžičem
Špičasti vrh
Peč-Tromeja
Mirna Gora
Slatnik
Kamni grič
Bevkov vrh
Planina Preval po Bornovi poti
Tonocov grad in slap Kozjak
Golte
Planina v Lazu in Planina pri jezeru
Kofce gora
Kršičevec in Mrzla jama
Košenjak
Cjanovca
Planinska koča Pri Franciju
Srednji vrh
Sveti Jakob nad Preddvorom
Mrzli Studenec - Kofce gora - Malo Kladivo - Veliko Kladivo - Škrbina - planina Kofce - Mrzli Studenec
Izvir Rakitnice
Veliki Rogatec - Lepenatka - dve izhodišči in več krožnih poti
Puštal - Sveti Andrej - Sveti Ožbolt
Gabrje - Gospodična - Trdinov vrh - Miklavž na Gorjancih
Libeliče
Dom na Komni - Koča pod Bogatinom - Lanževica - Bogatin - Mahavšček - planina Govnjač
Špik
Jelenk
Koča na Golici - Golica - Klek - Jeseniška planina
Slavkov dom - Petelinc - Sveta Marjeta - Jeterbenk
Slovenske Konjice - grad Konjice - Stolpnik
Repentabor
Mali Trebelnik - nova pot
Planina Blato - Planina pri Jezeru - Planina Dedno polje - Mala Tičarica - Velika Tičarica - Koča pri Triglavskih jezerih - Mala Zelnarica - Velika Zelnarica
Grad Haasberg - jama Škratovka - Planina - Ravbarjev stolp - Planinska jama
Koča Pesnik - Ribniška koča - Jezerski vrh - Ribniško jezero - Črni vrh - Velika Kopa - Mala Kopa
Planina Dol - Rzenik - Konj
Savica - Dom na Komni - planina Govnjač - Vrh Škrli - Kser - Vrh Planje - Tolminski Kuk - Škrbina - planina Govnjač
Dom pri Savici - Bogatinsko sedlo - Velika Montura - Velika Baba - Dom na Komni - Dom pri Savici
Olska gora
Stegovnik
Tri dnevni izlet po Julijskih Alpah: planina Blato - planina V lazu - Mala Tičarica - Dolina Triglavskih jezer - Velika Zelnarica
3 dnevni izlet: Podgrad - Janče - Sveti Miklavž - Ušte - Cicelj - Murovica - Podgrad
Grmovškov dom - Velika Kopa - Mala Kopa
Peračica
Strunjanski križ - Mesečev zaliv
Škocjanski zatok
Pokopališče školjk
Ptuj
Izvir Podlomščice - Županova jama - protiturški tabor Cerovo
Planina Kuk - planina Razor - Vrh nad Škrbino - krožna pot
Savica - Dom na Komni - Planina za Migovcem - Konjsko sedlo - Vrh Krnic - Vogel - planina Zadnji Vogel - Savica
Kalični vrh - Kamni grič - Dom na Travni gori
Podgorje - Kojnik - Golič - Kavčič - Lipnik, Podgorje - Slavnik
Megalitska Kamnita miza, oziroma Tomaževa miza
Reka Rača
Žamboh
Vitanje - Stenica
Potoki - Ajdna - Valvasorjev dom pod Stolom - Završniško jezero - Potoki, krožna pot
Rogla - tri krožne poti: Lovrenška jezera, Koča na Jurgovem, Koča na Pesku in razgledni stolp na Rogli
Nadiža in Sveti Volar
Kozlov rob
Slap Virje in izvir Glijuna
Matajur - Mrzli vrh, Kuk nad Livkom, Livek - Jevšček, 4 izleti
Breginj, Napoleonov most, Robidišče, Marija Snežna nad Breginjem
Triglavska jezera
Kobilji curek
Trubarjeva domačija - Veliki Osolnik - Velike Lašče - grad Turjak - Bajdinški potok
Piramida na Liscu