hribi

Na Slemenovi špici nad Tamarjem se odpira pogled na severna ostenja Male Mojstrovke.

Slemenova špica je zelo priljubljen vrh v severnem predelu Julijskih Alp. Gora je z Vršiča zelo lahko dostopna, a se da preko nje narediti zelo lepo krožno pot. Mi smo se na goro povzpeli preko mogočne grape Grlo in se krožno vrnili na izhodišče mimo 70 metrov visokega slapa Črne vode. Pot velja za zahtevno, a jo bodo prehodili tudi nevajeni visokogorskih zahtevnih poti, saj ni nikjer izpostavljena. Na Slemnovi špici se odpre zelo lep pogled na visoko steno Male Mojstrovke, na dolini Tamar in Planico, ne bomo pa spregledali niti Jalovca in širokih pobočij Ponc. Pogled se odpre na preveč gora, da bi vse naštevali.

Povezava na izlet Slemenova špica.

Galetovec je eden najlepših razglednikov na Pokljuki. Prepoznamo ga po prepadni steni nad Bohinjsko Belo.

Galetovec je priljubljen in zelo razgleden vrh na vzhodnih obronkih Pokljuke tik nad planino Ilovec. Nanj vodi izvrstna krožna pot, ki se prične v Bohinjski Beli. Na njemu bomo poleg pohodnikov srečali tudi gorske kolesarje. Z njega se zelo lepo vidi tudi Jelovica in znameniti Babji zob.

Povezava na izlet Galetovec.

Pred Kočo na Loki na Raduhi se nahajajo lesene mize, klopi in ležalniki, saj je zelo priljubljena med planinici.

Koča na planini Loki se lahko za svojo veliko priljubljenost zahvali predvsem izvrstni krožni planinski pešpoti, ki mimo nje vodi na Veliko Raduho. Veliko k priljubljenosti pripomore tudi izhodišče za Veliko Raduho, ki se nahaja ob makadamski cesti le kakšnih 10 minut hoje stran od koče. In če gremo naprej po tej cesti hitro pridemo do Snežne jame, še ene naravne znamenitosti poznane širom Slovenije. Kljub vsemu je Koča na Loki vredna povsem samostojnega obiska. Mi smo se k njej odpravili preko prevala Hlipovec in zelo udobnih 10 minut hoje raztegnili na preko 3 ure hoje. Zelo lepa pot nas vodi preko Velikega Travnika, 1637m, mimo Koče na Travniku ter preko planin Bela peč, Vodol in Javorje.

Povezava na izlet Koča na Loki pod Raduho.

Šija je travnata in zelo razgledna gora. Na njej stoji tuji planinec med katerimi je zelo priljubljena..

Šija je zelo obiskana gora, ki velik del svoje velike priljubljenosti zlasti med tujimi planinci dolguje nihalki, ki nas pripelje vse do smučišča Vogel. S tem se pot nanjo skrajša za vsaj dve precej dolgovezni uri hoje po Žagarjevem grabnu.

Povezava na izlet Šija.

Z Velikega Matajurskega vrha se odpira pogled na travnat greben Spodnjih Bohinjskih gora.

Veliki Matajurski vrh je manj znana razgledna gora na vzhodnem predelu Spodnjih Bohinjskih gora. Nahaja se približno na sredini med bolj znanima Rodico in Črno prstjo in je izvrsten samostojen gorski pohodniški cilj. Opisana pot preko planine Osredki je precej samotna in bo še posebej všeč planincem, ki bi se radi izognili poletnemu vrvežu od turistov oblegane Črne prsti.

Povezava na izlet Veliki Matajurski vrh

Na pomolu v Zalivu Svetega Duha, kjer je morje zamolklo zelene barve.

Zaliv Svetega Duha se ponaša z bioenergijskim parkom, kjer si lahko telo napolnimo z blagodejnimi zemeljskimi energijami.

Povezava na izlet Zaliv Svetega Duha.

Fiesa se ponaša z zelo lepim zalivom na robu katerega se med morjem in gozdičkom nahaja velik bel hotel.

Izlet nas v Fieso popelj preko Strunjanskih solin, mimo Zaliva Svetega Duha ter preko naselja Pacug iz katerega se spustimo v Fieso. Tu nas presenetita dve manjši sladkovodni jezeri, ki se nahajata povsem blizu morja.

Povezava na izlet Iz Strunjana v Fieso.

Pogled na slovensko morje, ko se iz Portoroža odpravimo v Piran preko Strunjana.

Prelepa in zelo razgibana krožna pot, ki nas iz Portoroža po Parenzani popelje v Strunjan in nato naprej proti Piranu. Od tu se vračamo v Portorož ob obali.

Povezava na izlet Iz Portoroža v Strunjan in Piran.

V Piranu je nastal sončni zahod posnet pri stolni cerkvi svetega Jurija.

Pot iz Porotoroža v Piran nas popelje po najbolj turističnem predelu slovenske obale, ki pa kljub temu preseneti s svojo lepoto. Sončni zahod je bil posnet pri piranski stolni cerkevi svetega Jurija, kjer se odpre izvrsten razgled na Tržaški zaliv in njegovo prostrano kopno zaledje, ki sega vse do Julijskih Alp.

Povezava na izlet Iz Portoroža v Piran.

Delček sprehajalne poti med Izolo in Koprom.

Z zaprtjem obalne ceste za motorni promet med Izolo in Koprom smo ljubitelji izletov in pohodništva pridobili izvrstno in sorazmerno dolgo sprehajalno pot, ki jo je potrebno skoraj nujno prehoditi. Na njej je najlepše zpozimi, ko nam čisto ozračje omogoča občudovanje najvišjih vrhov Julijskih in Karnijskih Alp, ki se na videz precej bližje kot so, dvigajo visoko proti nebu.

Povezava na izlet Iz Izole do Kopra.

Ena lažjih poti na Veliko Raduho je zagotovo s planine Loke. Ta smer nam omogoča, da preko te razgledne gore naredimo izvrstno krožno pešpot, ki nas popelje preko planine Arte in mimo Snežne jame.

Povezava na izlet Velika Raduha s planine Loke.

Mladi nemški planinci na Debeli peči se pripravljajo na spust v dolino.

Debela peč je zelo priljubljena tudi med tujimi planinci, saj je zelo lahko dostopna. Gora se ponaša z izvrstnim razgledom na mogočni Rjavino in Rž, saj se nahajata nedaleč stran na drugi strani doline Krme. Na njej se odpirajo lepi razgledi tudi na Triglav in preostale gore nad Krmo. Verjetno je med planinci najbolj priljubljena pešpot na Debelo peč tista, ki se prične pri Medvedovi konti in nas na goro vodi preko planine Lipance.

Povezava na izlet Debela peč.

Vipavski Križ se ponaša z izvrstnim srednjeveškim mestnim jedrom.

Vipavski Križ je strjeno mestece vrh podolgovatega hriba, ki ga je oblikoval v enega najlepših naselij v Sloveniji. Nanj se odpravimo po dolgi krožni poti z izhodiščem v vipavski vasici Plače.

Povezava na izlet Vipavski Križ.

Gradišče ali tudi Njivice je najvišji vrh Velike planine. Obris starodavne naselbine si še vedno zlahka predstavljamo. Nastala je verjetno v zgodnjem srednjem veku, ko so staroselci na Veliko planino zbežali pred vzhodnimi plemeni. Kasneje v poznem srednjem veku so se na planino pričeli naseljevati pastirji. Tekom stoletij so zgradili več pastirskih naselbin, ki so se času primerno ohranile vse do danes.

Povezava na izlet Gradišče na Veliki planini.

Izvir Nadiže sredi gora Julijskih Alp nad dolino Tamar.

Izvir Nadiže se napaja iz gora, ki se nahajajo nad vzhodnim predelom ledeniške doline Tamar. Do njega nas pripelje strma, a ne dolga planinska pešpot, ki je tik pred izvirom zavarovana z jeklenico. Kratek tok Nadiže se prične kot zelo lep 10 metrski slap.

Povezava na izlet Izvir Nadiže.

Brunarica Pri Ingotu se nahaja na planini Jasenje nad Gozdom Martuljkom. Do nje nas pripelje planinska pešpot, ki nas vodi skozi sotesko potoka Martuljek in višje mimo razgledišča na Spodnji Martuljkov slap.

Povezava na izlet Brunarica Pri Ingotu.

S Pršivca se odpre panorama na gore, ki obdajajo Bohinjsko jezero.

Pršivec je gora s katere se odpre izjemen razgled na zahodni breg Bohinjskega jezera in Ukanc. Veliko gora ali predelov poti povsod na Bohinjskem se ponaša s izvrstnim razgledom na Bohinjsko jezero, a takega kot se odpre s poti na Pršivec nima nobena. Vračamo se mimo Brezna pri gamsovi glavici.

Povezava na izlet Pršivec.

Ortneški Stari grad, ki se nahaja na hribu Veliki Žrnovec je bil poseljen več kot 720 let. Stara bivalna utrdba je bila dokončno zapuščena leta 1884, ko se je rodbina Kosler preselila v nižje ležečo in precej bolj skromno "graščino v Peklu" na robu naselja Ortnek.

Povezava na izlet Ortneški Stari grad.

Murovica ima na vrhu zvonček želja s strehico in svojim imenom.

Murovica je gozdnat vrh, ki se nahaja nedaleč stran od naselja Sveta Trojica. Sam hrib ni razgleden, se pa zato odprejo izvrstni razgledni med krožnim povratkom preko vasi Zgornja Javoršica.

Povezava na izlet Murovica.

Na Pugledu stoji visoka NOB piramida v spomin boju partizanov proti okupatorju.

Pugled je hrib na jugovzhodnem obrobju Ljubljane. Na njemu se nahaja visoka piramida v čast boju slovenskega naroda proti okupatorju. Na sicer gozdnatem vrhu se odpre delen razgled proti Ljubljani.

Povezava na izlet Pugled.

Sršenov vrh se ponaša z leseno kočo, ki stoji v gozdu.

Sršenov vrh je eden najvišjih vrhov na pogorju Kozjak. Sam vrh ni razgleden, zato pa smo več razgledov deležni po poti, ki nas vodi mimo samotnih domačij in preko razglednih pašnikov.

Povezava na izlet Sršenov vrh.

Livodski vrh in pogled na zelen gozd pod jasnim modrim nebom.

Livoldski vrh se nahaja na južnem predelu visoke in prostrane kočevske planote Stojne. Sicer nerazgleden vrh se ponaša z nekaj minut hoje oddaljenim razglediščem s pogledom na Kočevje in okoliška hribovja. Na Livoldskem vrhu bomo srečali malo pohodnikov in bili deležni obilo samotne divjine.

Povezava na izlet Livoldski vrh.

Sredi kočevske Stojne se nahaja grad Fridrihštajn.

Fridrihštajn je slovenski najbolj romantičen srednjeveški grad, saj ga je kot zatočišče za svojo neusojeno ljubezen Veroniko Deseniško postavil celjski grof Friderik II.

Povezava na izlet Fridrihštajn.

Zgornje Belopeško jezero se turkizno zeleno odseva v popoldanskem soncu.

Belopeška jezera z juga obdajajo mogočna ostenja Mangarta, medtem ko se vzhodno dvigajo Ponce. Skupaj s prelepo Jezersko planino tako tvorijo eno lepših gorskih dolin na območji Julijskih Alp.

Povezava na izlet Belopeška jezera.

Planinska Koča na Žavcarjevem vrhu pod oblačnim nebom.

Žavcarjev vrh je kopasto zaobljen, a nerazgleden vrh na pogorju Kozjaka visoko nad reko Dravo. Nekaj minut pod vrhom se nahaja Koča na Žavcarjevem vrhu, kjer se odpre razgled na Pohorje.

Povezava na izlet Žavcarjev vrh.

Na Toscu se odpre izvrsten razgled na Triglav.

Tosc je priljubljena in sicer brezpotna gora katere vršna travnata in zelo razgledna pobočja se nahajajo nad planinsko promenado, ki z Rudnega polja vodi proti Vodnikovi koči in naprej proti Triglavu. Razgledi na Toscu so dih jemajoči.

Povezava na izlet Tosc.

Kalški greben je prostrana gora, ki se ponaša z najlepšim razgledom na Grintovce. Pod vršnim grebenom se nahaja prostrana travnata planjava, ki spominja na Primorske prav tako travnate visoke planote.

Povezava na izlet Kalški greben.

Krofička se ponaša z izvrstnim razgledom na 1000 metrsko prepadno steno Velike Zelenice na nasprotni strani Robanovega kota. Pot na Krofičko velja za zahtevno, a vajenim visokogorja ne bo delala težav. Gora je sicer izvrsten razglednik.

Povezava na izlet Krofička.

Košutica je klinasto zašiljena gora v Zahodnih Karavankah. Je zelo razgledna, le proti jugu ji zakriva razgled severno ostenje dolge Košute. Preko Košutice lahko naredimo izvrstno krožno pot, ki je na vzhodnem predelu gore zahtevna.

Povezava na izlet Košutica.

Kompotela je razgleden vrh v osrednjem predelu Kamniški Alp.

Kompotela je eden od več zelo priljubljenih vrhov na planotastem svetu vzhodno od smučišča Krvavec, saj je zelo lahko dostopna. Na njej se odprejo izvrstni razgledi na najvišje gore osrednjega grebena Kamniških Alp.

Povezava na izlet Kompotela.

Limbarska gora se ponaša z veliko cerkevijo svetega Valentina.

Limbarska gora je priljubljen izletniški cilj, saj se nanjo lahko zapeljemo, ali povzpnemo iz več smeri. Na njenem široko zaobljenem in razglednem vrhu se nahaja znamenita cerkev svetega Valentina. S samo Limbarsko goro, ki je dobila ime po lilijah, je povezanih veliko starih zgodb in legend, ki se večinoma navezujejo na Lilienberške viteze, ki so pred stoletji bivali v težko dostopni utrdbi na enem od stranskih grebenov Limbarske gore.

Povezava na izlet Limbarska gora.

Cerkvica svete Neže na Golčaju se nahaja skrita sredi gozda.

Golčaj se ponaša z znamenito cerkvico svete Neže, ki je na tem območju najstarejša. Nahaja se tik pod vrhom na katerim se nahaja planinska vpisna skrinjica, NOB spomenik in klopca.

Povezava na izlet Golčaj.

Janče so priljubljen izletniški cilj, kjer bomo srečali tako pohodnike, kot tudi kolesarje.

Janče so najvišji vrh mestne občine Ljubljana in priljubljena izletniška točka. Na njih se nahaja planinski dom, veliko otroških igral ter široki razgledi na okoliška hribovja. So tudi priljubljen pohodniški cilj saj nanje vodi več planinskih pešpoti. Iz doline Besnice se lahko na Janče zapeljemo po široki cesti, zato bomo na njih srečali tudi veliko kolesarjev in motoristov.

Povezava na izlet Janče.

Ribnik na Čičariji je kal namenjen napajanju živine, ki se tu pase.

Ribnik je manjši kal, ki se nahaja na južnem predelu slovenske Čičarije. Nahaja se na robu obsežnega pašnega področja, njegova velika posebnost pa je, da ga polni manjši izvir žive vode le nekaj korakov stran od njegovega brega. V bližini se nahaja plitva pašna kotanja z močnim kraškim izvirom, ki pa je verjetno veliko večino leta suh.

Povezava na izlet Ribnik na Čičariji.

V soteski Lobnice bomo doživeli neokrnjeno naravi in hlad potok, ki se nižje izliva v Dravo.

Potok Lobnice je v severna pobočja Pohorja urezal globko sotesko. Po njej vodi izvrstna krožna planinska pot, ki nas pripelje do slapov Šumik. Soteska Lobnice, ki danes slovi predvsem po neokrnjeni naravi, je bila v preteklih znana predvsem po izkoriščanju pohorskega lesa.

Povezava na izlet Soteska Lobnice.

Na sliki je cerkev svetega Areha poleg katere se nahaja planinska Ruška koča.

Ruška koča na Arehu je najstarejša planinska postojanka na Pohorju in poleg cerkev svetega Areha, ki se nahaja poleg nje, velja za eno najbolj prepoznavnih pohorskih znamenitosti. Do koče se lahko pripeljemo z avtomobilom, ali pa se do nje povzpnemo tudi po daljših planinskih poteh. Ruška koča je znana tudi po dobri domači kulinariki s planinskim pridihom.

Povezava na izlet Ruška koča na Arehu.

Srčno pot Ruše označuje zelen srček in veliki rdeči smerokazi.

Srčna pot Ruše je krožna pot, ki se prične v Rušah in nas popelje do razgledišča nad mestom s klopjo in kalvarijo. Tu se odpre razgled na samo mesto ter ta del dravske doline. Župnijska cerkev Imena Marijinega je prav tako vredna ogleda, saj je zelo lepo okrašena. Nahaja se v starem mestnem jedru sredi obzidja deloma pozidanega z velikimi gosposkimi hišami.

Povezava na izlet Srčna pot Ruše.

Izvrsten Framski slap Skalca z 12 metrov globokim padcem vode.

Framski slap Skalca je širše manj znan slap, kljub temu da se ponaša z 12 metri višine in je eden redkih previsnih slapov na Pohorju. Napaja ga Framski potok, ki teče vse do umetnega jezera Požeg in nato še naprej do Lovrenca na Dravskem polju, kjer se izlije v prav tako pohorski potok Polskava.

Povezava na izlet Framski slap Skalca.

Velik jez hidroelektrarne Fala na reki Dravi.

Hidroelektrarna Fala je najstarejša še delujoča hidroelektrarna na reki Dravi. Sprva je bila postavljena za oskrbovanje z električno energijo mesta Gradec v Avstriji in je ob svoji izgradnji leta 1918 veljala za pravi tehnični čudež. Tekom let je bila večkrat posodobljena in nadgrajena z modejnejšimi in zmogljivejšimi turbinami. Danes je strojnica v kateri se nahaja prvih sedem turbin spremenjena v izreden muzej, nas že samo sprehod po njenem za javni promet odprtem jezu navduši.

Povezava na izlet Hidroelektrarna Fala.

Pristovški Storžič se ponaša z izvrstno krožno pešpotjo, ki nas vodi preko njegovega vrha. Običajno se na goro povzpnemo po zahtevni Kranjski poti, medtem ko se vračamo po lahko, položnejši in daljši severni smeri. Gora je sicer izvrsten razglednik, saj je osamela in zaradi tega nudi razglede na vse strani neba. Na vrhu se nahaja visok kovinski križ postavljen v spomin na koroški plebiscit.

Povezava na izlet Pristovški Storžič.

Dvorec Viltuš nas preseneti s svojim zelo lepim grajskim parkom z visokimi stopnicami.

Dvorec Viltuš velja za enega najlepših grajskih objektov v Sloveniji. Je naslednik srednjeveškega dobro utrjenega istoimenskega gradu, ki je bil pozidan daljnega leta 1193 na vrhu Tičnice, hriba ob vznožju katerega stoji današnji dvorec. Slednji je bil pozidan let 1625 in bil tekom stoletij večkrat prezidan in dozidan. Nahaja se na robu zelo lepega angleškega parka, ki se ponaša z ribnikom in starimi zelo lepimi in tudi eksotičnimi drevesi.

Povezava na izlet dvorec Viltuš.

Zahajajoče sonce od odsev jesenskega listja na Mariborskem otoku.

Mariborski otok je priljubljen cilj Mariborčanov in prebivalcev okoliških naselij v vseh letnih časih. Poleti številne obiskovalce privabi kopališče, ki je bilo razglašeno za kulturni spomenik, v preostalih letnih časih pa na ta največji otok v Sloveniji pridejo predvsem tisti, ki si zaželijo miru. Najdejo ga med sprehodom skozi lep bukov ali mešan gozd ter med posedanjem na bregu reke Drave. Zlasti priljubljen je valobran, oziroma velike skale na zahodni špici otoka, ki ga varujejo pred izlivi vode iz 150 metrov oddaljene hidroelektrarne prav tako imenovane Mariborski otok. Otok je sicer znan po bogatem živalskem in ratlinskem življu. Po legendi je na njem prebivala kačja kraljica. Njeno krono si je zaželela hčerka limbuškega graščaka. Ustreči ji je želel vitez. Krone se je polastil, a je pri tem izgubil življenje. Številne kače so se ovile okoli njega in ga utopile v reki Dravi.

Povezava na izlet Mariborski otok.

NOVI IZLETI

Klikni za najlepše panorame

Slemenova špica

Galetovec

Koča na Loki pod Raduho

Šija

Veliki Matajurski vrh

Zaliv Svetega Duha

Iz Strunjana v Fieso

Iz Portoroža v Strunjan in Piran

Iz Portoroža v Piran

Iz Izole do Kopra

Velika Raduha

Debela peč

Vipavski Križ

Gradišče na Veliki planini

Izvir Nadiže

Brunarica Pri Ingotu

Pršivec

Ortneški Stari grad

Murovica

Pugled

Sršenov vrh

Livoldski vrh

Fridrihštajn

Belopeška jezera

Žavcarjev vrh

Tosc

Kalški greben

Krofička

Košutica

Kompotela

Limbarska gora

Golčaj

Janče

Ribnik na Čičariji

Soteska Lobnice

Ruška koča na Arehu

Srčna pot Ruše

Framski slap Skalca

Hidroelektrarna Fala

Pristovški Storžič

Dvorec Viltuš

Mariborski otok