Šavnik

Šavnik je poleg Dravha, Lajnarja, Slatnika in Možica še zadnji bolj izrazit vrh na planoti nad Soriško planino. Nahaja se na njenem severnem robu in je zaradi svoje nekoliko bolj odmaknjene lege manj obiskan kot preostali vrhovi, ki so ob koncih tedna kar precej oblegani. Zaradi tega je tudi razgled na njemu, v primerjavi s sosedi, poseben. Z njega se odpre pogled na Bohinjsko jezero, ... številne pokljuške planine in še zlasti na Bohinjsko Bistrico. Je tudi najbližji Triglavu in goram, ki ga obdajajo, Kobli ter seveda Črni prsti. Šavnik se vojaškim strategom, ki so med svetovnima vojnama gradili bunkerje na preostalih vrhovih očitno ni zdel pomemben, zato mu je bilo prizanešeno s pozidavami kasarn, bunkerjev in ostalih vojaških pritiklin. Če nad Soriško planino, ki je sicer priljubljena v vseh letnih časih, iščemo več gorskega miru in samote je Šavnik prava izbira. Omeniti je potrebno tudi izvrstno krožno pot, ki jo naredimo preko Vrha Bače. Le-ta je vreden ogleda že sam po sebi. Nato pa nas dolga in razgledna mulatjera pripelje na sedlo med Slatnikom in Lajnarjem od koder nimamo več daleč do izhodišča. Prava pohodniška poslastica. Šavnik se nahaja v regiji Gorenjska, Bovška in Koroška in v podregiji Julijske Alpe.
Preberi več

Za izlete v bližini

pritisni na ikone na zemljevidu

X

Zahtevnost: Lahka označena pot.

Oprema: Običajna pohodniška oprema.

Izhodišče: 1278 m
Višina: 1574 m
Višinska razlika: 296 m - skupna dosežena višina 903 m.

Izhodišče: Vozimo se preko Škofje Loke, Železnikov in naprej preko Zalega Loga. Ko pridemo do odcepa za Sorico in Bohinj zavijemo desno v klanec. Te ceste se držimo do širokega prelaza Bohinjsko sedlo, kjer je tudi Soriška planina. V primeru, da je cesta desno zaprta se peljemo levo do zaselka Petrovo Brdo, kjer za serpentinama zavijemo desno proti Sorici in Bohinju. Vozimo se do širokega Bohinjskega sedla.

Časi: Soriška planina - Šavnik mimo Možica 1 ura 45 minut. Krožen povratek preko Vrha Bače 1 ura 45 minut.

Sezona: Vsi letni časi.

Vzpon: S širokega parkirišče gremo mimo bifeja Brunarica in za njo mimo spodnje postaje žičnice Slatnik. Žičnici, ki je najbolj desna smučarska naprava na Soriški planini, sledimo v breg in gremo višje mimo Litostrojske koče ter lesene hiške Gorske reševalne službe. Tu opazimo prve obledele markacije (junij, 2017). Občasno nekoliko slabša pešpot nas vodi mimo redkih dreves ob desnem robu smučišča. Večinoma zložna pot se prične pod gozdnim robom obračati desno, vzpon pa postaja nekoliko hitrejši. Kmalu pridemo v gozd, dobro nadelana pešpot pa postane še nekoliko strmejša. Gozd je hitro za nami, pridemo pa v grapo, kjer se pešpot položi, drevje in grmičevje pa se hitro umakne razglednim travnatim pobočjem. Naša pot zavije desno in pričnemo se vzpenjati prečno v strm in travnat breg. Hitro pridemo na razgleden greben. Severno lahko vidimo, zaradi kovinske kupole bunkerja, značilen vrh Možica in v ozadju Triglav. Na grebenu zavijemo desno in hitro zatem navzdol v grapo proti Možicu. Pot nas po krajšem vzponu iz grape vodi mimo dveh bukerjev. Ponovno sledi krajši spust in nato še zadnji kratek vzpon na vrh Možica, kjer gremo levo navzdol mimo vpisne skrinjice. Hitro se spustimo do mulatjere, ki se zložno spušča do sedla in razpotja med Možicem in Slatnikom. Tu zavijemo desno proti Šavniku in Vrhu Bače. Hitro pridemo v gozd, skozi katerega se spustimo do manjše planine pod Šavnikom. Po krajšem in zložnem vzponu preko planine pridemo do razpotja, kjer gre desno pot na Šavnik. Pot nas hitro pripelje v gozd, ki pa je hitro za nami. Po ozki pešpoti se pričnemo prečno vzpenjati v strma travnata in razgledna pobočja Šavnika. Višje pridemo na greben, od koder nimamo več daleč do travnatega in razglednega vrha Šavnika.

Sestop: Po isti poti se vrnemo do razpotja ob vznožju Šavnika. Tu nadaljujemo desno proti Črni prsti. Sprva položna pot hitro zavije levo okoli pobočja in se prične v okljukih zmerno spuščati skozi gozd. Držimo se je kar nekaj časa, vse do razpotja z več planinskimi smerokazi, oziroma Vrha Bače. S hojo nadaljujemo levo v smeri Lajnarja. Pot nas vodi mimo manjše koče Lovskega društva Podbrdo. Nahaja se na majhni in razgledni jasi tik pod visoko in navpično steno sredi katere je slikovito ugnezden bunker. Hodimo po mulatjeri, ki nas na prvem levem ovinku vodi mimo izpostavljenega razglednega pomola ter že razpadajoče kasarne. Pot, ki je sprva zelo razgledna nas vodi pod navpičnimi stenami Slatnika, nato pa nas skozi gozd. V zložnem spustu pridemo Na Kovce, kjer gremo preko dvorišča manjše lovske koče. Nekaj 10 metrov za njo, pridemo do razpotja, kjer gre desno pot v Podbrdo. S hojo nadaljujemo levo v smeri Lajnarja. Hodimo po široki mulatjeri, ki nas sprva izmenično vodi skozi gozd, višje pa postaja vedno bolj razgledna in tudi ožja. Vzpon je večinoma zložen ali zgolj zmeren, držimo pa se je vse do razpotja le nekaj metrov pod vrhom grebena. Tu zavijemo ostro desno proti Lajnarju, naravnost je Slatnik. Po dobri minuti hoje pridemo do razpotja na sedlu med Slatnikom in Lajnarjem. Po lastni želji se lahko povzpnemo na enega od vrhov, ali pa skozi oboro zavijemo levo v gozd. Po kratkem spustu skozi gozd pridemo do travnatih pobočij Soriške planine preko katerih se spustimo do izhodišča.