Triglavska jezera

Triglavska jezera, oziroma Dolina Triglavskih jezer je eden lepših predelov v Julijskih Alpah. Velik del slikovite doline se nahaja pod navpičnimi, prepadnimi stenami Tičaric in Zelnaric. Na poti nad Zelenim jezerom, pod Poprovcem, nam pogled na dolino razkriva enega lepših visokogorskih razgledov pri nas. Pred nami se dviga klinasta podoba Male Zelnarice. Njena zahodna stena se ... navpično spušča v obsežna melišča, ki počasi zasipavajo dolino Sedmerih oziroma Triglavskih jezer. Razgled, ki je že sam po sebi vreden vsega napora in časa, ki ga od nas terja dolga pot se preko doline širi proti grebenu Velikega Špičja ter južno preko Komne vse do venca Spodnjih Bohinjskih gora. Prvo jezero je Jezero pod Vršacem na višini 1993 metrov nad morjem in je velik del leta pod ledom. Južneje, pod Zasavsko kočo na Prehodavcih, se nahaja drugo Triglavsko jezero, Rjavo jezero. Blizu slednjega, v ploski kotanji, se nahaja Zeleno jezero. Četrto je največje in najgloblje Triglavsko jezero imenovano Veliko jezero, oziroma tudi Jezero v Ledvicah ali tudi samo jezero Ledvica. Obdaja ga izredno lepa visokogorska pokrajina. Vzhodno se nad njim dvigajo prepadna ostenja Male in Velike Zelnarice, medtem ko se zahodno nad njim širi dolg greben Velikega in Malega Špičja. Zagotovo ni samo najlepše Triglavsko jezero, temveč morda nasploh naše najlepše visokogorsko jezero. Peto in šesto jezero je Dvojno jezero pri Koči pri Triglavskih jezerih. Sedmo jezero je najnižje in tudi najtoplejše Triglavsko jezero, Črno jezero. Če želimo videti vsa našteta jezera se na pot odpravimo pri Savici preko Komarče. Dolina Triglavskih jezer se preko Zgornje Komne dotika Lepe Komne in Spodnje Komne, kjer Zlatorogovo kraljestvo objamejo Spodnje Bohinjske gore.
V starih časih so ljudje življenje dojemali drugače kot ga danes. Če je za sodobni čas značilna velika vpetost v materialno, so ljudje nekoč svet okoli sebe dojemali na bolj notranje občutljiv način. Delovanja naravnih sil so poosebili, poimenovali ter njihovo delovanje ovili v zgodbe o bajeslovnih bitjih, ki vedrijo in oblačijo nad prelepim gorskim svetom Julijskih Alp, oziroma Zlatorogovim kraljestvom. Kraje, kjer so bila delovanja teh sil še posebej močna so pogosto označili s simboličnimi ledinskimi imeni. Tako so ledvice, ki veljajo za sedež vitalne energije v človeškem telesu, dale ime največjemu Triglavskemu jezeru. Prav tako velja omeniti, da je nesrečnega lovca na Zlatoroga spremljal Zeleni lovec in da poleg Podrte gore, ki si je drznila izzvati sam Triglav stoji Zeleni vrh. Tudi eno od Triglavskih jezer se imenuje Zeleno jezero. Nekateri pravijo da zaradi planktona v njem. Triglavska jezera se nahajajo v regiji Gorenjska, Bovška in Koroška in v podregiji Julijske Alpe.
Preberi več

Za izlete v bližini

pritisni na ikone na zemljevidu

Družinski izlet: Triglavska jezera lahko s planine Blato obiščemo tudi z otroki starimi 7 let ali več, vendar v tem primeru prespimo v Koči pri Triglavskih jezerih, saj se nahaja približno na polovici poti do Zelenega jezera, kjer zavijemo desno proti prevalu Vrata. Prespimo lahko tudi v Zasavski koči na Prehodavcih, ki je za prvi dan precej daleč, medtem ko je koča na Planini pri Jezeru povsem na začetku dvodnevne ture. Če se želimo izogniti zahtevnim Štapcam se držimo poti do Koče pri Triglavskih jezerih čez Prode. Opisana pot pri Zelenem jezeru zavije desno proti Hribaricam in naprej proti prevalu Vrata pod Veliko Zelnarico, kjer se pot obrne navzdol proti izhodišču. Pri Zelenem jezeru se odločimo ali si gremo ogledati tudi Rjavo jezero in Jezero pod Vršacem ali gremo takoj proti Hribaricam. Na prevalu Vrata se odločimo ali gremo na Malo Zelnarico. Če otroci niso vajeni višine bolj kot vzpon na Malo Zelnarico priporočamo vzpon na Veliko Zelnarico. Vršni del gore je sicer orientacijsko lahko nezahtevno brezpotje, a je pot manj strma in tudi krajša. Nagrajeni smo z izvrstnim razgledom na Dolino Triglavskih jezer in jezero Ledvica. POZOR: Starši morate sami presoditi ali so otroci zmožni prehoditi tako dolgo dvodnevno pot. Če otroci niso zmožni prehoditi opisane krožne poti, se lahko na pot odpravimo zgolj do Koče pri Triglavskih jezerih, kjer prespimo in se na izhodišče vrnemo po isti poti - preko Prodov.

Zahtevnost: Lahka označena pot. Zahteven je le zelo kratek predel pod škrbino Štapce, ki se mu lahko izognemo po smeri, ki gre čez Prode.

Oprema:Pohodniška obutev.

Jezero pod Vršacem: 1993 m
Izhodišče na planini Blato: 1147 m
Skupen vzpon približno: 1440 metrov.

Izhodišče: Z gorenjske avtoceste zavijemo proti Lescam. Skozi Bled se vozimo proti Bohinjski Bistrici. V Ribčevem lazu pri Bohinjskem jezeru zavijemo desno proti Stari Fužini. Tu v križišču pri kapelici zavijemo ostro levo na vzpenjajočo cesto proti planini Blato. Cesta nas pripelje do mesta, kjer plačamo vstopnino in se odpeljemo naprej do naslednjega križišča, kjer nadaljujemo levo. Nato naredimo kar nekaj kilometrov do naslednjega križišča, kjer zavijemo desno proti planini Blato - naravnost je planina Vogar. Naši cesti sledimo do parkirišča pred planino Blato, kjer parkiramo.

Časi: Izhodišče - Koča pri Triglavskih jezerih čez Štapce 3 ure 15 minut. Koča pri Triglavskih jezerih - Zeleno jezero 1 ura 45 minut, Zeleno jezero - preval Vrata (najvišji del poti, če ne gremo na eno od Zelnaric) 1 ura. Preval Vrata - planina Blato 3 ure 30 minut.

Sezona: Vsi letni časi.

Vzpon: Na parkirišču pred planino Blato sledimo oznakam za Planino pri Jezeru. Skozi gozd se pričnemo vzpenjati po sorazmerno strmem gozdarskem kolovozu. Kmalu pridemo do razpotja, kjer se držimo levo smeri za Planino pri Jezeru, desno Planina v Lazu. Za razpotjem se kolovoz prelevi v ozko in občasno precej strmo in deloma skalnato makadamsko cesto. Dobrih 5 minut pred Planino pri Jezeru gremo mimo razpotja, kjer gre levo smer za Planino Vodični vrh in Planino Vogar. Še naprej se držimo naše ceste, ki nas pripelje do Planine pri Jezeru, kjer se držimo oznak za planino Dedno polje. Pot preči planino, ki leži v kotanji nad jezerom in nas vodi mimo več pastirskih stanov in razpotja za planino Viševnik naprej v gozd. Poti, ki je dejansko ožja gozdna, občasno bolj strma makadamska cesta se držimo vse do planine Dedno polje.
Tu se še naprej držimo naše poti, ki nas vodi ob levem robu planine. Držimo se oznake za planino Ovčarijo. Vijugasta pot počasi pridobiva na višini, pripelje pa nas na razgleden rob nad planino Ovčarijo, kjer se odpre pogled proti Lanževici in zahodnim vrhovom Spodnjih Bohinjskih gora. Spustimo se na desni rob planine, kjer se nahaja razpotje. Levo gre pot proti Koči pri Triglavskih jezerih preko Prodov, mi pa nadaljujemo desno proti Koči pri Triglavskih jezerih preko Štapc. Pot se hitro prične vzpenjati v macesnov gozd. Zmerno vzpenjajoča pot občasno postane nekoliko strmejša in ko se višje položi pridemo do škrbinastih Štapc.
Strm spust s Štapc v Dolino Triglavskih jezer velja za zahtevnega, a je pot zelo dobro varovana s klini, jeklenicami in deloma utrjena z lesenimi stopnicami, zato jo zlahka prehodimo. Zahtevnemu predelu sledi okljukast odsek poti posut z drobnim gruščem, kjer se varujemo zdrsa. Nižje se pot obrne desno in prečkamo dolgo melišče za katerim sledi spust skozi ruševje. Hitro se spustimo do Dvojnega jezero od koder imamo do Koče pri Triglavskih jezerih samo še nekaj minut zložne hoje.
Pri koči gremo naprej v smeri Prehodavcev in Hribaric. Pot se zlagoma vzpenja pod ostenji Tičaric in Zelnaric. Višje pridemo do razpotja, kjer je levo smer za Veliko Špičje, nadaljujemo pa naravnost proti Hribaricam. Pot se ves čas pretežno zmerno vzpenja, medtem ko je na posameznih krajših odsekih vzpon hitrejši. Mimo jezera Ledvica se pot položi, za jezerom pa strmo vzpne. Ta predel ni dolg, teren se ponovno hitro položi, pot pa počasi pridobiva na višini. Ko pridemo do Zelenega jezera se pot razcepi. Levo gre smer za Prehodavce, zavijemo pa desno proti Hribaricam. Gruščnata pot se prične prečno vzpenjati po melišču pod južno steno Poprovca. Vzpon ni prestrm, pripelje pa nas do razpotja kjer nadaljujemo desno proti Hribaricam, levo Prehodavci. Sorazmerno položna pot nas kmalu pripelje do naslednjega dobro označenega razpotje, kjer zavijemo desno proti Zelnarici (1 ura), Dednemu polju in planini Vogar. Levo je smer za Hribarice. Počasi se spustimo do melišča pod visoko zahodno steno Vršakov, ki ga prečno prehodimo. Ko je stena za nami se teren poln lukenj in špranj zravna, pot se občasno spusti, pa zopet položi. Sledi spust na rob globoke kotanje pod Zadnjim Voglom, nato pa se pričnemo zmerno strmo vzpenjati proti sedlu Vrata med Malo Zelnarico in Zadnjim Voglom.

Povratek: Na sedlu Vrata nadaljujemo naravnost po dolini Za Kopico proti planini Dedno polje in planini Jezero. Sprva se v okljukih spuščamo po dolgem melišču. Nižje se prav tako spuščamo po številnih meliščih, le da jih v spustu večinoma prečimo. Spust je ves čas zmeren do zložen. Nižje se dolina razširi, pot pa zavije levo na pobočja Srednjega Vogla. Ko je Srednji Vogel za nami se pot obrne navzdol v tesno dolino pod Prvim Voglom. Spust je zmeren in ko nižje pridemo do konca te doline med Prvim Voglom in Slatno se pot obrne levo in se zmerno prečno spušča pod Slatno. Spustimo se v kotanjo z več vrtačami, nato pa sledi zložen vzpon, ki nas pripelje na rob nad zgornjim pašnikom planine Dedno polje. Ob levi strani ga obhodimo, nižje gremo skozi pas ruševja za katerim obhodimo naslednji pašnik planine Dedno polje. Tudi tega obhodimo po levi strani, pašnik pa se na koncu zooža v tesno dolinico. Tu se teren položi, sledi pa zmeren spust skozi redek macesnov gozd, ki nas pripelje do spodnjega predela planine Dedno polje. Od tu se na izhodišče vrnemo po isti poti.