Klek

Klek je manj znana brezpotna gora med Golico in Dovško Babo, oziroma med Jekljevim sedlom in sedlom Rožca. Po dolgem in položnem grebenastem vrhu poteka državna meja z Avstrijo ter dobro nadelana, sicer neoznačena pot, ki razkriva, da je gora precej bolj obiskana kot bi sicer pričakovali. Tu se pač združijo vse poti planincev, ki si med zaplatami ruševja utirajo pot na vrh. Z ... vrha se še posebej lepo vidi Golica, ki Kleku razkriva svoja prostrana, travnata pobočja, ki so ji dala ime. Proti zahodu bo naš pogled pritegnila špičasta Dovška Baba, Hruški vrh ter severno Kepa. Lepo se vidi tudi južni predel Avstrijske Koroške, vzhodni vrhovi Julijskih Alp ter proti jugu greben Belščice, Stol ter Savska ravan in vrhovi hribovij, ki jo obdajajo. Naš dokaj neznani Klek ima dva tudi širše znana soimenjaka. Eden je čarovniški Klek z Velike Kapele o katerem je pisal že Valvasor, drugi pa je najvišja gora Avstrije Grossglockner. Obstajajo povsem utemeljene domneve, da nemško ime Grossglockner izhaja iz slovenskega Veliki Klekner, oziroma Veliki Klek, kot mu pravimo danes. Temu v prid govori dejstvo, da je ob njegovem vznožju eden največjih ledenikov v Evropi imenovan Pastirica, oziroma po nemško Pasterze. Tudi avstrijski etimologi potrjujejo, da je ime ledenika Pasterze slovenskega izvora. Tako pridemo do presenetljivega zaključka, da najvišja gora in narodni simbol Avstrije dejansko nosi ponemčeno slovensko ime. Naši slovenski predniki so se iz območja Visokih Tur, kjer se Veliki Klek nahaja, umaknili pred ali počasi zlili z novimi nemškimi priseljenci s severa verjetno v 13. ali najkasneje 14. stoletju. Naj za konec še povemo, da je ime Klek sinonim za zbirališče čarovnic in ostalih bajeslovnih bitij. Klek se nahaja v regiji Gorenjska, Bovška in Koroška in v podregiji Karavanke in Strojna. Še ožje se nahaja v podregijo Zahodne Karavanke.
Preberi več

Zahtevnost: Lahka označena pot. Zadnjih dobrih 10 minut hoje nas vodi po neoznačenem brezpotju, a je orientacija zelo lahka.

Oprema: Običajna pohodniška oprema.

Višina: 1753 m
Višina izhodišča: 980 m
Višinska razlika: 773 m

Izhodišče: Vozimo se po gorenjski avtocesti. Zapustimo jo na izvozu Jesenice-vzhod, Lipce, ali pa se zapeljemo do izvoza Jesenice-zahod, Hrušica. Ne glede na to, kje smo zapustili avtocesto, z vožnjo nadaljujemo proti centru mesta in smo pozorni na veliko prometno tablo, ki nas usmeri proti Planini pod Golico. Po hitro vzpenjajoči cesti se zapeljemo v omenjeno vas in se držimo glavne ceste. Parkiramo na parkirišču desno ob cesti na koncu naselja, še preden se cesta prelevi v makadamsko. Lahko se zapeljemo tudi naprej po makadamski cesti vse do Korlnovega rova, kjer parkiramo.

Časi: Izhodišče - Koča na Golici 1 ura 30 minut, Koča na Golici - Jekljevo sedlo 1 ura, Jekljevo sedlo - Klek 45 minut. Skupaj 3 ure 15 minut. Krožen povratek 1 ura 30 minut.

Sezona: Vsi letni časi.

Vzpon: S hojo nadaljujemo naprej po cesti ob kateri smo parkirali. Hitro se prelevi v makadamsko, držimo pa se je vse do planinske oznake za Golico, ki nas usmeri levo čez potok. Tu se nahaja Korelnov rov ter več miz s klopmi (julij, 2018). Markacija nas ponovno vodi preko potoka in naprej gozd. Že po nekaj metrih hoje gremo mimo visokega slapa. Pot se zmerno vzpenja skozi mešan gozd in nas višje pripelje do makadamske ceste, kjer nadaljujemo levo. Po morda 50 metrih hoje smo pozorni na markacijo, ki nas usmeri desno v gozd. Zmerno se vzpenjamo skozi sedaj pretežno iglast gozd. Kmalu ponovno pridemo do makadamske ceste. Prečkamo jo in stopimo v gozd na pešpot, ki takoj zavije in nas po 10 metrih hoje pripelje do spodnje postaje tovorne žičnice Koče na Golici. Tu se nahaja razpotje, levo gre zahtevna zimska pot in desno lahka pot do Koče na Golici. Zavijemo desno in se pričnemo vzpenjati po slabem gozdarskem kolovozu. Držimo se ga vse do konca, kjer se prelevi v pešpot. Sprva se vzpenjamo skozi gozd, a pot postaja na posameznih mestih vedno bolj razgledna. Kmalu pridemo do roba gozdne meje, kjer se nad nami dvigajo strma travnata pobočja Golice. Pot se položi in preči travnato pobočje. Vodi nas mimo razpotja za Belščico, Stol, Marklnovo planino in Pusti rovt. Sledi še kratek vzpon skozi zaplato gozda, ko pridemo do razpotja kakšnih dvajset metrov pod kočo, kjer sledimo smerokazu za Jekel - Jekljevo sedlo, sedlo Rožco, Babo in Kepo. Smerokaz nas vodi na pešpot levo pod kočo mimo katere sicer vodi pot na Golico.
Sledi dolgo prečenje travnatih pobočij Golice. Pot, ki bi jo sicer lahko opravili tudi preko Golice si s tem precej skrajšamo. Deloma hodimo tik nad gozdno mejo pod vršnimi pobočji Golice, deloma skozi vršni rob gozdne meje. Pot se pretežno zložno do zmerno vzpenja in nas po približno eni uri hoje pripelje do Jekljevega sedla. Tu gremo levo v smeri sedla Rožca in Hruškega vrha.
Sedaj položna pešpot nas pripelje v gozd. Sledimo markacijam in ko se vzpenjamo skozi z belim peskom posut usek smo pozorni na razpotje, ker se držimo desno. Levo gre dobro nadelana, a neoznačena pot (julij, 2018). Pričnemo se srednje strmo vzpenjati, višje je teren občasno posut z gruščem in razgledi se odpirajo zlasti proti Golici, kjer se zelo lepo vidi prečna pešpot med Kočo na Golici in Jekljevim sedlom. Ko so razgledi za nami, se pot obrne desno in sledi prečenje travnatih pobočij Kleka ter nato kratka pot skozi ruševje. Iz ruševja pridemo na prostrano planino na Kleku. Tu zavijemo desno in se pričnemo vzpenjati direktno v travnato pobočje - ta del poti je neoznačen. Višje, že med zaplatami ruševja, zlahka najdemo pot do grebenastega vrha Kleka. Po vrhu grebena sledimo nadelani, a neoznačeni stezici, ki nas v nekaj minutah pripelje na vrh Kleka.

Sestop: Po isti poti se vrnemo na planino, kjer smo z markirane poti zavili desno proti vrhu Kleka. Tu se sedaj držimo desno smeri za Rožco in Hruški vrh. Pod zgornjim robom gozda prečimo strmo planino, gremo skozi zaplato gozda in naprej preko naslednje Svinške planine. Sredi planine pridemo do smerokaza, ki nas usmeri levo navzdol proti Jeseniški planini in Planini pod Golico. Ta del poti je nenadelan in neoznačen, a je orientacija lahka (julij, 2018). Držimo se naravnost dol do roba gozda, kjer zavijemo levo proti zidani pastirski koči s hlevom na Jeseniški planini. Tu se držimo planinskega smerokaza, ki nas usmeri na slab kolovoz proti Planini pod Golico in Plavškemu Rovtu. Kolovoza, ki se nižje prelevi v makadamsko cesto se držimo kar nekaj časa, vse do serpentinastega ovinka, kjer se nahaja planinska tabla za Golico preko Rožce v smeri našega prihoda in desno za Plavški Rovt. Na temu ovinku zapustimo makadamsko cesto in gremo naravnost v gozd na dobro markirano pešpot (od Svinške planine do tu pot ni bila markirana, julij, 2018). Pot nas vodi skozi gozd in se pretežno zmerno spušča. Nižje prečkamo makadamsko cesto in se še naprej držimo naše sedaj dobro nadelane in označene poti. Pripelje nas do domačije in asfaltirane ceste na Planini pod Golico, kjer nadaljujemo desno. Hitro pridemo do križišča vaških cest z velikim razpelom, kjer nadaljujemo levo. Cesta nas višje vodi mimo vaške cerkve, držimo pa se je vse do naslednjega križišča, kjer ponovno zavijemo levo. Hodimo po cesti po kateri smo se pripeljali z avtom in se je držimo vse do izhodišča.