Divje babe – krožna pot do najstarejše piščali na svetu

Divje babe je ime jame oziroma arheološkega najdišča iz kamene dobe visoko nad reko Idrijco in pod robom Šebreljske planote. Tu je neandertalec v stari kameni dobi pred 60.000 leti iz kosti jamskega medveda izdelal prvo piščal, oziroma najstarejše glasbilo na svetu.
Pot do jame nas vodi mimo razgledne cerkvice svetega Ivana. Lepota tega kraja nas zlahka premami, da se zleknemo na travo in pozabimo, zakaj smo prišli sem. In premamila je že naše prednike.
Ljudska pripoved govori, da današnja cerkvica stoji na mestu starega slovanskega templja posvečenega ... Soncu. Zavetnik cerkvice Janez Krstnik katerega god sovpada s pomladanskim enakonočjem to potrjuje. Ljudski spomin nadalje pravi, da je še pred tem tu stala rimska utrdba... Verjetno bi tudi stari Rimljani vedeli povedati, kdo je bil tu pred njimi in zgodba bi se morda nadaljevala vse do skrivnostnih prebivalcev jame Divje babe pod cerkvijo.
V njej so arheologi najdli najstarejše glasbilo na svetu. Neadertalec je v kost mladega medveda premišljeno navrtal tri luknjice z razmikom prstov na roki in izdelal piščal. Z melodijo, ki jo je izvabil iz glasbila je dokončno presegel živalske nagone potrebne za preživetje v surovi naravi tedanjega časa. S pomočjo glasbe se je dvignil na višjo duhovno raven in spoznal, da lahko poseže v dotedaj nemoten naravni red. Morda se je neandertalec pred 60.000 leti, spodbujen s kreativno močjo glasbe, povzpel iz vlažne in mračne jame visoko na razgleden rob Šebreljske planote in ob majhnem ognjišču pričel zgodbo o Soncu, ki je preživela vse do danes.
Po ogledu Divjih bab priporočamo še vzpon na Jelenk, ki se nahaja na južnem predelu planote imenovanem Idrijske Krnice. Na vrhu tega predela planote, prežetem s spominom na Staroverce, nas bo pričakal visok megalit. Vsekakor priporočamo vzpon po Kendovih robih.
Arheološko najdišče Divje babe se nahaja v regiji Primorska in Notranjska, v podregiji Idrijska in še ožje v podregiji Idrijsko hribovje.
Preberi več

Za izlete v bližini

pritisni na ikone na zemljevidu

X

Družinski izlet: Izlet do Divjih bab je primeren za otroke stare 5 let ali več. Med vzponom, tik pod vrhom planote, je sicer dovolj široka pot nekoliko izpostavljena. Enako velja za kratek predel poti med povratkom. Izlet je pravo popotovanje v daljno preteklost in z zgodbo o piščali bomo zlahka razburkali domišljijo naših otrok.

Izhodišče: Vozimo se po primorski avtocesti. Zapustimo jo na izvozu za Logatec in se zapeljemo proti Idriji. V Idriji nadaljujemo z vožnjo proti Tolminu. V križišču za Cerkno gremo še vedno naravnost proti Tolminu. Za tem križiščem postanemo pozorni na vas Reka pod katero nas vodi cesta. Za vasjo zavijemo čez na most, ki prečka Idrijco. Na njemu bomo opazili rdeč planinski smerokaz za Šebrelje. Parkiramo takoj za mostom ob velikih tablah, ki nas poučijo o arheološkem parku Divje babe.

Vzpon: S hojo nadaljujemo naprej po cesti ob kateri smo parkirali. Cesta hitro zavije levo, sledimo pa ji vse do zadnje hiše zaselka nad nami. Gremo mimo dvorišča zadnje hiše, nato pa smo pozorni na rdeč planinski smerokaz, ki nas za dvoriščem usmeri levo na kolovoz, ki vodi v breg. Vodi nas preko travnika proti gozdu. Nad travnikom smo pozorni na ozko markirano stezico, ki se levo odcepi od našega kolovoza, saj jo zlahka spregledamo, ker vanjo sili trava. Vzpon poteka dokaj hitro, ves čas pa sledimo naši poti, ki proti vrhu planote postane bolj slikovita in razgledna. Vodi nas pod navpičnimi stenami, od sosednjih vrhov pa najbolj izstopa Bevkov vrh. Višje, ko so stene za nami, se pot položi in nas pripelje do makadamske ceste. Levo gre pot proti Šebreljem, mi pa nadaljujemo desno proti cerkvici svetega Ivana in Divjim babam. V nekaj minutah pridemo do cerkve na severnem razglednem robu Šebreljske planote. Stopimo na pot, ki vodi mimo velike informacijske table levo pod cerkvijo. Sprva široka pešpot se sorazmerno hitro spušča in kmalu zoža. Je zelo dobro varovana z ograjo in utrjena s stopnicami. Mimo manjše jame, pred katero so klopi, se v nekaj minutah spustimo do varovanega arheološkega najdišča, jame Divje babe.

Sestop: Gremo naprej mimo jame. Kratko se spustimo po stopnicah in sledimo ozki stezici, ki je sprva varovana z jeklenico. Pripelje nas do gozdne ceste v gradnji, ki se strmo spušča skozi gozd. Držimo se je vse do njenega konca. Pripelje pa nas do razpotja na travniku nad zadnjo hišo zaselka. Od tu se do izhodišča vrnemo po isti poti.