hribi

Janče so priljubljen izletniški cilj, kjer bomo srečali tako pohodnike, kot tudi kolesarje.

Janče so najvišji vrh mestne občine Ljubljana in priljubljena izletniška točka. Na njih se nahaja planinski dom, veliko otroških igral ter široki razgledi na okoliška hribovja. So tudi priljubljen pohodniški cilj saj nanje vodi več planinskih pešpoti. Iz doline Besnice se lahko na Janče zapeljemo po široki cesti, zato bomo na njih srečali tudi veliko kolesarjev in motoristov.

Povezava na izlet Janče.

Ribnik na Čičariji je kal namenjen napajanju živine, ki se tu pase.

Ribnik je manjši kal, ki se nahaja na južnem predelu slovenske Čičarije. Nahaja se na robu obsežnega pašnega področja, njegova velika posebnost pa je, da ga polni manjši izvir žive vode le nekaj korakov stran od njegovega brega. V bližini se nahaja plitva pašna kotanja z močnim kraškim izvirom, ki pa je verjetno veliko večino leta suh.

Povezava na izlet Ribnik na Čičariji.

V soteski Lobnice bomo doživeli neokrnjeno naravi in hlad potok, ki se nižje izliva v Dravo.

Potok Lobnice je v severna pobočja Pohorja urezal globko sotesko. Po njej vodi izvrstna krožna planinska pot, ki nas pripelje do slapov Šumik. Soteska Lobnice, ki danes slovi predvsem po neokrnjeni naravi, je bila v preteklih znana predvsem po izkoriščanju pohorskega lesa.

Povezava na izlet Soteska Lobnice.

Na sliki je cerkev svetega Areha poleg katere se nahaja planinska Ruška koča.

Ruška koča na Arehu je najstarejša planinska postojanka na Pohorju in poleg cerkev svetega Areha, ki se nahaja poleg nje, velja za eno najbolj prepoznavnih pohorskih znamenitosti. Do koče se lahko pripeljemo z avtomobilom, ali pa se do nje povzpnemo tudi po daljših planinskih poteh. Ruška koča je znana tudi po dobri domači kulinariki s planinskim pridihom.

Povezava na izlet Ruška koča na Arehu.

Srčno pot Ruše označuje zelen srček in veliki rdeči smerokazi.

Srčna pot Ruše je krožna pot, ki se prične v Rušah in nas popelje do razgledišča nad mestom s klopjo in kalvarijo. Tu se odpre razgled na samo mesto ter ta del dravske doline. Župnijska cerkev Imena Marijinega je prav tako vredna ogleda, saj je zelo lepo okrašena. Nahaja se v starem mestnem jedru sredi obzidja deloma pozidanega z velikimi gosposkimi hišami.

Povezava na izlet Srčna pot Ruše.

Izvrsten Framski slap Skalca z 12 metrov globokim padcem vode.

Framski slap Skalca je širše manj znan slap, kljub temu da se ponaša z 12 metri višine in je eden redkih previsnih slapov na Pohorju. Napaja ga Framski potok, ki teče vse do umetnega jezera Požeg in nato še naprej do Lovrenca na Dravskem polju, kjer se izlije v prav tako pohorski potok Polskava.

Povezava na izlet Framski slap Skalca.

Velik jez hidroelektrarne Fala na reki Dravi.

Hidroelektrarna Fala je najstarejša še delujoča hidroelektrarna na reki Dravi. Sprva je bila postavljena za oskrbovanje z električno energijo mesta Gradec v Avstriji in je ob svoji izgradnji leta 1918 veljala za pravi tehnični čudež. Tekom let je bila večkrat posodobljena in nadgrajena z modejnejšimi in zmogljivejšimi turbinami. Danes je strojnica v kateri se nahaja prvih sedem turbin spremenjena v izreden muzej, nas že samo sprehod po njenem za javni promet odprtem jezu navduši.

Povezava na izlet Hidroelektrarna Fala.

Pristovški Storžič se ponaša z izvrstno krožno pešpotjo, ki nas vodi preko njegovega vrha. Običajno se na goro povzpnemo po zahtevni Kranjski poti, medtem ko se vračamo po lahko, položnejši in daljši severni smeri. Gora je sicer izvrsten razglednik, saj je osamela in zaradi tega nudi razglede na vse strani neba. Na vrhu se nahaja visok kovinski križ postavljen v spomin na koroški plebiscit.

Povezava na izlet Pristovški Storžič.

Dvorec Viltuš nas preseneti s svojim zelo lepim grajskim parkom z visokimi stopnicami.

Dvorec Viltuš velja za enega najlepših grajskih objektov v Sloveniji. Je naslednik srednjeveškega dobro utrjenega istoimenskega gradu, ki je bil pozidan daljnega leta 1193 na vrhu Tičnice, hriba ob vznožju katerega stoji današnji dvorec. Slednji je bil pozidan let 1625 in bil tekom stoletij večkrat prezidan in dozidan. Nahaja se na robu zelo lepega angleškega parka, ki se ponaša z ribnikom in starimi zelo lepimi in tudi eksotičnimi drevesi.

Povezava na izlet dvorec Viltuš.

Zahajajoče sonce od odsev jesenskega listja na Mariborskem otoku.

Mariborski otok je priljubljen cilj Mariborčanov in prebivalcev okoliških naselij v vseh letnih časih. Poleti številne obiskovalce privabi kopališče, ki je bilo razglašeno za kulturni spomenik, v preostalih letnih časih pa na ta največji otok v Sloveniji pridejo predvsem tisti, ki si zaželijo miru. Najdejo ga med sprehodom skozi lep bukov ali mešan gozd ter med posedanjem na bregu reke Drave. Zlasti priljubljen je valobran, oziroma velike skale na zahodni špici otoka, ki ga varujejo pred izlivi vode iz 150 metrov oddaljene hidroelektrarne prav tako imenovane Mariborski otok. Otok je sicer znan po bogatem živalskem in ratlinskem življu. Po legendi je na njem prebivala kačja kraljica. Njeno krono si je zaželela hčerka limbuškega graščaka. Ustreči ji je želel vitez. Krone se je polastil, a je pri tem izgubil življenje. Številne kače so se ovile okoli njega in ga utopile v reki Dravi.

Povezava na izlet Mariborski otok.

Rački ribniki se ponašajo z več učnimi potmi, ki nas popeljejo okoli njih.

Krajinski park Rački ribniki - Požeg se med drugim ponaša tudi s Turnovimi ribniki, ki so v parku najstarejši in se nahajajo sredi zelo lepega poplavnega gozda. Slika prikazuje največjega od treh Turnovih ribnikov imenovanega Turntajht. Okoli njega vodi kratka vendar zelo lepa krožna pot, ki je sicer lahko del daljše poti po krajinskem parku. Tu lahko opazujemo preko 50 vrst različnih kačjih pastirjev, številne dvoživke in tudi redke vrste ptic po katerih so Rački ribniki še posebej znani.

Povezava na izlet Rački ribniki.

Hudičeve skale zeleno žarijo v večernem soncu.

Hudičeve skale se imenujejo tudi Vražje skale. Z njimi je povezana legenda, ki pravi, da jih je iz reke Drave na hrib nad Kamnico prenesel hudič. Z njimi je želel pokončati Kamničane, ki so se spridili in postali neverni. Tako bi s pomočjo skal njihove črne duše za večno priklenil v pekel. A tisti trenutek, ko je dvignil prvo skalo je zapel petelin in naznanil jutro. Luč sveta je obsijala hudiča in mu je vzela vso moč. V strahu za svoje življenje je pustil skale, kjer so še danes in zbežal.

Povezava na izlet Hudičeve skale.

Velika Špička se nahaja v osrednji Sloveniji in je priljubljen izletniški cilj, saj preko nje vodi krožna planinska pešpot, ki ima tri izhodišča.

Velika Špička je razgleden hrib na južnem predelu Menišije. Na vrhu nas pričaka udoben stol in širok razgled na valovito in pretežno gozdnato pokrajino. Izlet na Veliko Špičko je še posebej zanimiv zato, ker preko nje vodi krožna planinska pot. Ta ni predolga niti za mlajše otroke, ki pa morajo biti vajeni hoje. Če si želimo pot malce skrajšati s hojo ne pričnemo po opisu izleta, temveč se zapeljemo v Selšček in tam pričnemo s hojo.

Povezava na izlet Velika Špička.

Če se na sedlo Isteje odpravimo s planine pod Domom na Smrekovcu je pred nami predvsem zelo lepa gozdna pot. Na Isteji, ki se nahaja na severnem robu planote Golte se odpre zelo lep razgled na dolg greben Smrekovškega pogorja. Z njim je Isteja povezana preko Atelskega sedla in sedla Kal. Ti dve sedli povezuje gozdnat Kalski greben.

Povezava na izlet Sedlo Isteje.

Koča na Travniku je manjša lesena planinska koča z več klopmi, kjer se planinci na daljših turah po Smrekovškem pogorju radi ustavijo.

Koča na Travniku se nahaja na robu prostrane planine Široka trata. Dobrih petnajst minut hoje navzgor po planini se nahaja izjemen hrib Veliki Travnik, kjer lahko občudujemo šotno mokrišče. Radi jo obiščejo pohodniki iz Zgornje Savinjske doline in, ker je planinska koča tudi točka Slovenske planinske poti sem pridejo tudi tujci ter pohodniški entuziasti na svoji dolgi poti preko Slovenije.

Povezava na izlet Koča na Travniku.

Veliki Travnik domačini imenujejo tudi Turnovka. Ponaša se z razglednim stolpom ter pogledi na sosednje vrhove in pogorja.

Veliki Travnik ima, tako kot njen vzhodni sosed Komen dve imeni. Drugo, manj znano ime te gore je Turnovka, ki je znamenita predvsem zaradi manjšega šotnega mokrišča. Približno 15 minut hoje pod vrhom se nahaja planinska koča.

Povezava na izlet Veliki Travnik - Turnovka.

Komen se ponaša z leseno kapelo svetega Cirila in Metoda.

Drugo ime za Komen je Kamen. Morda se z njem ponaša zato, ker je edini vrh na Smrekovškem pogorju, ki je vsaj deloma tudi skalnat. Tik pod vrhom je obsežna planina, kjer lahko poleti nabiramo borovnice. Na njej stoji lesena kapela svetega Cirila in Metoda.

Povezava na izlet Komen.

Črno jezero se imenuje tudi Končnikova mlakuža. Nahaja se na Smrekovškem pogorju.

Črno jezero, oziroma tudi Končnikova mlakuža je majhno jezerce verjetno vulkanskega izvora. Nahaja se sredi severnih pobočij Smrekovškega pogorja. Tik ob njem gre planinska pešpot po kateri se spustimo do skrivnostnega jezera. Našo pozornost pritegne velik balvan, ki se s svojo steno spušča v temačno vodo.

Povezava na izlet Črno jezero.

Krnes in planina, ki jo počasi zaraščajo smreke..

Krnes je manj izrazit vrh sredi Smrekovškega pogorja. Označuje ga ploščata skala na kateri se odpre lep razgled na najvišje vrhove Koroške. Pešpot do Krnesa nas vodi preko zaplat iglastega gozda in preko planin, kjer se odpirajo razgledi proti jugu.

Povezava na izlet Krnes.

Globok snežni kotel je značilna podoba Matkovega škafa.

Matkov škaf je naravna znamenitost vrh alpske ledeniške doline Matkov kot. Vsako leto ga v debelo snežišče, ki ga nasujejo številni snežni plazovi, izdolbe rahel slap in kapljanje vode. Tako narava izdela velik snežni kotel, ki spominja na lunin krater. Najlepši je v spomladanskih mesecih, medtem ko je proti koncu poletja zaradi taljenja snega že močno upadel.

Povezava na izlet Matkov škaf.

Matkov kot je alpska dolina, ki se nahaja v Savinjskih Alpah. Ime je dobila po gorski kmetiji Matk, ki so tudi lastniki velikega dela dolina.

Matkov kot je ena izled treh znamenitih alpskiuh ledeniških dolin v Savinjskih Alpah. Ostali dve sta Logarska dolin in Robanov kot. Dolina je dobila ime po starodavni gorski kmetiji Matk katere posesti segajo vse do vrha 2203 metrov visoke Mrzle gore. Sredi doline izvira potok Jezera, ki se nižje združi s potokom Črna v reko Savinjo. Dolina je priljubljen pohodniški cilj številnih tujih in domačih turistov ter planinsko izhodišče za osvajanje najvišjih Kamniško-Savinjskih gora.

Povezava na izlet Matkov kot.

Frischaufov dom na Okrešlju se imenuje po avstrijskem alpinistu, ki je raziskoval Savinjske Alpe in je zaslužen za postavitev marsikaterega doma pri nas.

Na robu ledeniške krnice Okrešelj nad Logarsko dolino se nahaja Frischaufov dom na Okrešlju. Poimenovan je po avstrijskem matematiku, geodetu in alpinistu Johannesu Frischaufu (1837 - 1924). Kamniško-Savinjske Alpe je prvič obiskal leta 1868 in čeprav je zahajal tudi v Julijske Alpe in Karavanke so mu Savinjske Alpe najbolj prirastle pri srcu. Frischauf je Savinjske Alpe sistematično popisal in raziskoval, načrtoval planinske poti, zavetišča in je zaslužen za postavitev več planinskih koč v solčavskih planinah. Sodeloval je s slovenskimi planinci in zavračal germanizacijska prizadevanja nemške planinske organizacije. Leta 1893 ga je Slovensko planinsko društvo imenovalo za častnega člana.

Povezava na izlet Okrešelj.

Izvir Savinje se nahaja v krnici pod Okrešljem. Njegova voda se po krajšem toku preko roba 90 metrske navpične stene spusti kot slap Rinka v Logarsko dolino. Do izvira nas pripelje občasno dokaj strma in zahtevna pešpot, ki sicer vodi proti najvišjim goram Kamniško-Savinjskih Alp. Pristop k izviru, ki je stalen in njegova voda pitna, je lahek, saj se nahaja tik ob poti.

Povezava na izlet Izvir Savinje.

Pršeča voda slapa Rinka pada preko 90m metrov visoke navpične stene.

Slap Rinka se nahaja na koncu Logarske doline in je njena največja znamenitost. Napaja se iz izvira Savinje, ki se nahaja nedaleč stran nad njem. Njegova voda pada in prši preko 90 metrov visoke navpične stene na koncu doline in je zlasti v poletnih mesecih prava turistična atrakcija, saj je eden izmed slovenskih najlepših in najbolj obiskanih slapov. Najbolj vodnat je spomladi in jeseni in seveda po močnejših deževjih.

Povezava na izlet Slap Rinka.

Nazarje se ponašajo s starim gradom Vrbovcem, ki se nahaja ob sotočju rek Savinje in Drete.

Nazarje so staro mestece, saj se ponašajo s srednjeveškim gradom Vrbovcem. Stoji tik nad sotočjem rek Savinje in Drete, ki je tudi najlepši del mesta. Od tu se lahko sprehodimo znotraj grajskega obzidja in se odpravimo do starega frančiškanskega samostana, ki se nahaja na griču vrh mesta. Do njega vodi krajša krožna pešpot, ki jo bodo prehodili tudi mlajši otroci, ki so dobro shodili. Samostan hrani več starih in dragocenih knjig.

Povezava na izlet Nazarje.

Na Svetega Primoža nad Ljubnim se lahko odpravimo po dveh pešpoteh, pri čemer je vsaka zelo razgledna.

Sveti Primož nad Ljubnim je priljubljen cilj zlasti med prebivalci zgornjesavinjske doline. Nanj se lahko odpravimo kar iz mestnega središča Ljubnega, ali pa se z avtom zapeljemo do razložene vasi Primož pri Ljubnem. Na vrhu se nahaja cerkvica svetega Primoža in Felicijana pri kateri se odprejo široki razgledi na okoliška hribovja in del doline reke Savinje.

Povezava na izlet Sveti Primož nad Ljubnim.

Sveti Lenart na Rebri je skrivnostna cerkvica, ki se nahaja visoko na zahodnih pobočjih Kamniških Alp. Ne šopiri se daleč vidna vrh golega hriba, temveč se drži sama zase skrita za robom gozda stran od radovednih pogledov. Brez zemljevida bi zanjo verjetno vedeli le okoliški domačini. Do nje vodi lahka krožna pot, ki je primerna tudi za miren družinski izlet. Razgledov, ki jih pri cerkvici ni, bomo deležni nižje v vasi med povratkom na izhodišče.

Povezava na izlet Sveti Lenart na Rebri.

Zeleni vrh se ponaša z razgledom na verigo vrhov Spodnjih Bohinjskih gora.

Zeleni vrh si le redkokateri planinec izbere za samostojen cilj, saj se v njegovi neposredni bližini nahaja Tolminski Kuk, ki je najvišji vrh Spodnjih Bohinjskih gora. Preko Zelenega vrha sicer vodi izvrstna planinska pešpot, ki jo zlahka zaokrožimo tako severno preko Komne kot južno preko planine Razor in nato preko Tolminskega Migovca. Kot je razvidno iz fotografije se z gore odpre izvrsten razgled na vrhove, ki se dvigajo nad Komno.

Povezava na izlet Zeleni vrh.

Planina Za skalo se ponaša z več pastirskimi stani in izjemnim visokogorskim razgledom na zahodne Julijske Alpe.

Planina Za skalo se ponaša z izjemnim visokogorskim razgledom na Bavški Grintavec, mogočno goro nad zgornjo soško dolino. Na planini se nahaja več lepo ohranjenih pastirskih stanov, do nje pa lahko pridemo tudi preko prevala Oslova škrbina. Planina se nahaja na zahodnem obrobju Komne in je izhodišče za številne brezpotne vrhove na tem predelu Julijskih Alp.

Povezava na izlet Planina Za skalo.

Navpična stena visokogorskega prevala Velika vrata.

Velika vrata so visokogorski preval v pretežno brezpotnem predelu Julijskih Alp. Zato preko njega vodi neobljudena markirana stezica, ki povezuje soško dolino z dolino Triglavskih jezer. Ta pot je alternativa priljubljeni poti, ki vodi iz soške strani do Triglavskih jezer preko Prehodavcev, pa tudi nič manj priljubljeni poti ki preko Bogatinskega sedla povezuje bohinjski konec. Na tej poti se nam zlahka zgodi, da na predelu od Lepe Komne pa vse do Lopučniške doline, kljub večurni hoji, ne bomo srečali nikogar.

Povezava na izlet Velika vrata.

Šunikov vodni gaj je tik pred sotočjem s potokom Šunikom izdolbel potok Lepenjica. Potok se zvija med številnimi skalami, vrtinči v bistrih tolmunih ter hrupno skače preko številnih manjših slapišč. Na poti bomo videli tudi nekaj metrov visoke slapove okoli katerih obilno prši voda potka. Pravijo, da so te kapljice zaslužne za dobro počutje obiskovalcev tega naravnega bisera, saj se preko njih v naše telo prenašajo blagodejne zemeljske energije, ki naj bi jih bilo tu v izobilju.

Povezava na izlet Šunikov vodni gaj.

Široka struga reke Soče pri vasi Čezsoča na bovškem.

Krasna si, bistra hči planin,
Brdka v prirodni si lepoti,
ko ti prozornih globočin
nevihte temne srd ne moti —
krasna si, hči planin!
Tvoj tek je živ in je legak
ko hod deklet s planine;
in jasna si ko gorski zrak
in glasna si, kot spev krepak
planinske je mladine —
krasna si, hči planin!
Rad gledam ti v valove bodre,
valove te zelenomodre:
temna zelen planinskih trav
in vedra višnjevost višav
lepo se v njih je zlila;
na rosah sinjega neba,
na rosah zelenih gora
lepoto to si pila —
krasna si, hči planin!

Povezava na izlet Čezsoča.

Velika korita Soče so tesna naravna znamenitost na Bovškem.

Velika korita Soče se nahajajo na vhodu v dolino Lepene in so ena izmed bolj prepoznavnih naravnih znamenitosti pri nas. Ponekod se zoožajo vse do 2 metrov širine, medtem ko njihova globina precej niha. Odvisna je predvsem od vodostaja reke Soče, ki jih po daljših deževjih lahko povsem preplavi. Po drugi strani so v sušnih obdojih globoka do 15 metrov. Ob koritih je speljana krožna pot, ki nas večinoma vodi skozi gozd in se koritom približa le na posameznih razglednih mestih.

Povezava na izlet Velika korita Soče.

Koča na Hleviški planini je priljubljen pohodniški ali kolesarski cilj številnih Idrijčanov. Prvotno kočo so postavili idrijski planinci leta 1948 in jo kasneje večkrat preuredili in posodobili. Nahaja se vrh travnika, kjer se odpre delen razgled proti jugovzhodu. Vidi se del Idrijskega in Rovtarskega hribovja in del Hrušice. Pod kočo se nahaja otroško igrišče.

Povezava na izlet Koča na Hleviški planini.

Hleviška planina je hišna gora Idrije. Na poti nanjo bomo srečali številne gorske tekače, pa tudi gorske kolesarje, ki se po široki makadamski cesti vzpenjajo proti planinski koči slabih dvajset minut pod vrhom. Na Hleviški planini nas pričaka grebenast in sorazmerno ozek vrh, ki je razgleden zlasti proti jugozahodu, kjer se širi Trnovski gozd. Pod nami se odpirajo številne soteske in tesne doline, medtem ko višje med posameznimi stranskimi grebeni opazimo zelene pašnike. Ti nam dajejo slutiti, da se zadaj za robom gozdnatih, strmih pobočij skrivajo samotne gorske kmetije. Ozke grape v popoldanskem soncu hitro počrnijo in takrat se zdijo še bolj skrivnostne in še bolj nedostopne medtem, ko se spuščajo proti reki Idrijci, ki se tu trudoma zvija nižje proti vsaj nekoliko širšim in manj divjim dolinam.

Povezava na izlet Hleviška planina.

Naravno kopališče Lajšt pri Idrijski Beli je poleti množično obiskano.

Idrijska Bela je vas, ki je znana predvsem po bližnjem naravnem kopališču Lajšt. Nastalo je z zajezitvijo reke Idrijce tik za njenim sotočjem s potokom Belca. Širše območje Idrijske Bele je znano po neokrnjeni naravi, hribovskih vaseh in samotnih kmetijah. V bližini Lajšta se nahaja več naravnih in zgodovinskih znamenitosti, od katerih so širše zagotovo najbolj znane klavže. Z Idrijske Bele se lahko povzpnemo na več vrhov Idrijskega hribovja. Za mlajše pohodnike je zanimiva zlasti opisana pot do Idrijske Bele, saj je precej položna, a sorazmerno dolga. Z obrobja Idrije nas deloma vodi ob vodnem kanalu, ves čas pa v bližini reke Idrijce.

Povezava na izlet Idrijska Bela.

Zelena barva Poti ob Rakah veje iz gozda in mahu, ki porašča vodni kanal.

Pot ob Rakah nas vodi ob vodnem kanalu, ki se prične pri Kobili, manjšem jezu na reki Idrijci. Nekoč je njegova voda gnala rudniška vodna kolesa, medtem ko danes poganja bližnjo HE Mesto. Ob Rakah bomo srečali številne Idrijčane, ki se tudi sprehajajo, družijo pa tudi rekreirajo. Pot je povsem položna, nekaj korakov se povzpnemo le na začetku izleta in zato primerna tudi za najmlajše otroke, ki so dobro shodili. Zaradi hladu, ki veje iz kanala in sence gozda skozi katerega nas vodi pot, je izlet še posebej primeren za vroče poletne dni.

Povezava na izlet Pot ob Rakah.

Na poti na stari grad Haasber se odpre razgled južno od grajskega hriba.

Stari grad Haasberg je predhodnik širše znanega istoimenskega dvorca ob vznožju grajskega hriba nad robu Planinskega polje. Postavljen je bil nad križiščem pomembnih trgovskih poti na mestu starega ilirskega gradišča in utrjene rimske postojanke, ki je gradišče nasledila. Grad je bil močno utrjen z obrambnim obzidjem s štirimi stolpi. Sprva so v njem bivali predvsem vitezi Goriških grofov, kasneje pa so bili njegovi lastniki tudi Celjski grofje. Na začetku 17. stoletja so že vsaj deloma razvaljen grad s posestvi kupili Eggenbergi. Stari grad so opustili in namesto njega zgradili izjemen dvorec Haasberg katerega mogočne razvaline še vedno stojijo. Žal je stari Haasberg postal vir gradbenega materiala za spodnjega naslednika in od nekoč mogočne utrdbe so ostali le skromni zasuti in preraščeni ostanki.

Povezava na izlet Stari Haasberg.

Tabor nad Erzeljem se nahaja na razglednem griču, kjer stoji cerkev svetega Mihaela.

Tabor nad Erzeljem je manjši zaselek vrh razglednega griča v Vipavskih brdih. Na njem se nahaja cerkev svetega Mihaela, ki je bila za časa turških vpadov obzidana. Tabor je le eden izmed več zaselkov, ki so del Erzelja. V njih se nahaja več stalnih izvirov vode. Naša, občasno zelo razgledna pot, nas tako vodi mimo izvira v Vovkih. Sam Tabor je sicer zelo star, saj njegova prva omemba sega v 12. stoletje, ko je na njem že stal srednjeveški grad San Michelle v lasti oglejskih patriarhov.

Povezava na izlet Tabor nad Erzeljem.

Trška gora je znamenita vinska gorica in njej v čast so postavili stiskalnico za grozdje.

Trška gora je zagotovo ena najbolj znanih slovenskih vinskih goric. Nahaja se visoko nad Novim mestom na katero se nanaša njeno ime. Na vrhu nas pričaka velika romarska cerkev Marijinega rojstva in krog stoletnih lip. Najstarejša naj bil imela preko 400 let in velja za najdebelejšo dolenjsko lipo. Krožna pot, ki nas mimo številnih razglednih vinogradov in zidanic popelje na vrh Trške gore je le eno izmed možnih potepanj po vinski gorici. Pot si lahko poljubno podaljšamo ali skrajšamo. Omeniti velja, da se med krožnim povratkom odpre izvrsten razgled na srednjeveški Stari grad. Vračamo pa se tudi skozi daljši pas gozda.

Povezava na izlet Trška gora.

Škocjanske jame se ponašajo z visokimi prepadnimi stenami Male doline v kateri reka Reka izginja v podzemlje.

Škocjanske jame se najlepše vidi s Štefanjinega razgledišča. Bila je belgijska princesa in razgledišče so zgradili nalašč zanjo, ko je približno 150 let nazaj obiskala Škocjanske jame. Od takrat se poti, ki vodijo okoli velike udorne jame in preko nje niso spreminjale. Naša krožna pot se po strmih stopnicah spusti na naravni most, ki udornico deli na Veliko in Malo dolino. Z razgledišča lahko občudujemo brzice in slap reke Reke, ki več kot 160 metrov globoko pod nami dokončno zapušča dnevno svetlobo in izginja v podzemlje.

Povezava na izlet Škocjanske jame.

Škocjan je majhna vasica na robu Krasa in Brkinov. Nahaja se na Škocjanskem griču visoko nad prepadnimi stenami pod katerimi ponika kraška Reka. Na griču se je že pred 3500 let nahajalo veliko utrjeno gradišče in od takrat pa vse do danes je prostor neprekinjeno poseljen. Območje okoli Škocjana je imelo v tistih starodavnih časih velik kultni pomen. Sem so prihajalo romarji tudi iz oddaljenih tedanjih evropskih dežel kar potrjujejo številne arheološke najdbe, ki jim tako na področju Slovenije kot tudi širše težko najdemo primerjavo. Tako se še znotraj vasi, tik ob cesti, nahaja brezno Okroglica, ki je prav tako imelo daritveni pomen. Veduto Škocjana sicer zaznamuje visoka vaška cerkev posvečena svetemu Kancijanu. Ta je dal ime tako vasici kot znamenitim kraškim jamam pod njo. Sakralne objekte posvečene temu svetniku najdemo na krajih povezanih z vodo, nad brezni in kraškimi jamami, ob vodnih ponorih, včasih pa tudi ob močvirjih. Tako je dal dobri svetnik ime znamenitemu Rakovemu Škocjanu na Notranjskem in močvirnatem Škocjanskem zatoku v Kopru.

Povezava na izlet Škocjan.

NOVI IZLETI

Golčaj

Janče

Ribnik na Čičariji

Soteska Lobnice

Ruška koča na Arehu

Srčna pot Ruše

Framski slap Skalca

Hidroelektrarna Fala

Pristovški Storžič

Dvorec Viltuš

Mariborski otok

Rački ribniki

Hudičeve skale

Velika Špička

Sedlo Isteje

Koča na Travniku

Veliki Travnik - Turnovka

Komen

Črno jezero

Krnes

Matkov škaf

Matkov kot

Okrešelj

Izvir Savinje

Slap Rinka

Nazarje

Sveti Primož nad Ljubnim

Sveti Lenart na Rebri

Zeleni vrh

Planina Za skalo

Velika vrata

Šunikov vodni gaj

Čezsoča

Velika korita Soče

Koča na Hleviški planini

Hleviška planina

Idrijska Bela

Pot ob Rakah

Stari Haasberg

Tabor nad Erzeljem

Trška gora

Škocjanske jame

Škocjan