Povezava na izlet Braslovško jezero.
Povezava na izlet Gruska jama.
Planina Zajamniki je znana po svoji dolgi, fotogenični ulici pastirskih stanov in po svojih razgledih na okoliške vrhove. Marsikdo se zmrduje nad vikendaši, ki so zasedli planino in hkrati pozablja, da sodobni čas nima posluha za nostalgijo. Današnji prebivalci in obiskovalci planino ohranjajo živo in ko se bo krog življenja obrnil nazaj k starim vrednotam, se bo zagotovo tudi marsikateri sodobni vikendaš odločil za pastirski poklic.
Povezava na izlet Planina Zajamniki.
Košenjak je dobil ime po nekoč bogatih vršnjih traviščih košenicah. Pridelava krme je bila včasih precej težja kot danes in kmetje so si pomagali tudi s košnjo hribovitih travnatih pobočij. Danes travišča na Košenjaku kljubujejo številnim smrekam, ki silijo vanje in zapeljivo vabijo pohodnika naj se uleže v mehko travo in uživa v gorskem soncu.
Povezava na izlet Košenjak.
Izlet do Treh kraljev je eden tistih redkih, kjer je izhodišče višje od cilja. Velik del poti hodimo po brvi, ki nas vodi skozi deloma močvirnat gozd visoko na Pohorju.
Povezava do izleta Trije kralji.
Ko stojimo v ozki globeli pred vhodom v Mrzlo jamo si zlahka predstavljamo, da se bo iz nje priplazil že davno izumrli jamski medved ali kakšen od prednikov sodobnega človeka.
Povezava do izleta Mrzla jama.
Planina v Lazu se nahaja visoko v gorah, iz treh strani obdana z dvatisočaki. S svojimi številnimi pastirskimi kočami je ohranila pravljično prvobitnost. Tu se je čas ustavil. Ko govorimo o preteklosti te planine lahko le rečemo: "Nekoč pred davnimi časi...".
Povezava na izlet Planina v Lazu.
Golte so planinski raj za vse tiste, ki radi dihamo gorski zrak in tudi za tiste, ki ga radi dihajo, niso pa se pripravljeni nič kaj dosti spotiti zanj. Povsem na vrh se lahko popeljejo kar s sedežnico. Pa nič zato. Morda pa jim ob pogledu na lepoto sosednjih hribov sape zmanjka in jih zamika kako se tam, kjer ni sedežnice, diha
Opisan izlet sledi Kobariški zgodovinski poti. Popelje nas daleč v preteklost mimo mnogih še živih spominov na krvavo Soško fronto in vse do starodavnega Tonocovega gradu, ostankov utrjene poznoantične naselbine. Še dlje v preteklost nas popelje slap Kozjak. V tesni soteski nehote pričakujemo, da nam bo izza ovinka, iz temačne in hrupne dvorane slapa prišel zaželel dobrodošlico kakšen od izumrlih orjaških plazilcev, ki so nekoč vladali svetu. Vsekakor slap vname tudi tiste, ki jih bogata zgodovina Kobariškega pusti hladne.
Povezava na izlet Toncov grad in slap Kozjak.
Bevkov vrh je najvišja grba širokega in dolgega hrbta med Idrijo in Žirmi. To je svet odmaknjenih gorskih kmetij, razglednih pašnikov, zavitih kolovozov in velikega razvodja. Po njegovih strmih in zahodnih pobočjih se vode stekajo v Idrijco in Jadransko morje, po njegovih vzhodnih pobočjih pa v Soro in naprej proti Črnemu morju.
Povezava na izlet Bevkov vrh.
Bornova pot na pašno planino Preval je razgibana, razgledna, ponekod izpostavljena in nenaporna. Pot se večinoma udobno vzpenja, le proti koncu že tik pod planino je hoja nekoliko bolj strma, a kaj ko smo tam že skoraj na cilju. Posebna poslastica za najmlajše je 100 metrov dolg rov z oknom na sredini, v katerem se bomo v poletni vročini prijetno ohladili.
Povezava na izlet Planina Preval.
Očitno je trta nekoč na Vini gori odlično obrodila, zakaj bi sicer hrib na vzhodnem robu Sotelskega gričevja dobil ime po vinu. Danes vinogradov na njenih pobočjih ni več, a je gora vseeno obdržala precej blagodejnega vpliva. Ko se vzpenjamo nanjo iz doline Bistrice ne pričakujemo izjemnih razgledov, ki se odprejo proti vzhodu, še manj pa izvira pozitivnih zemeljih energij na njenem vrhu. Usedemo se na klopco ob energetski točki in kmalu se počutimo, kot da smo spili kozarec dobrega vina, ki so ga nekoč tu pridelovali.
Povezava na izlet Vina gora.
Če se radi potikamo po gozdovih visokih, pogosto težko prehodnih kraških planot, ki neredko presežejo 1000 metrov nadmorske višine in smo ljubitelji medvedov, potem je ta pot prava izbira. Pretežno bukovi in jelovi gozdovi Velike gore bodo izpolnili naša pričakovanja, rjavega kosmatinca pa ne bomo srečali. Na daleč se nam bo izognil, ko bomo nerodno in hrupno hlačali proti Kamnemu griču.
Povezava na izlet Kamni grič.
Danes se naivni in nepoučeni pohodnik čudi katera ljubezen do naših gora in hribov je vlekla generale in ostalo vojaško šaro na travnato planoto nad Soriško planino. Ko gre mimo stare vojašnice pod Slatnikom je prepričan, da so fantje v uniformah prepoznali zdravilnost gorskega zraka, ki veje tu čez in si postavili neke vrste letno rezidenco. In številni bunkerji so postavljeni pod zaobljenimi vrhovi planote zato, da jim pri uživanju razgledov ni prišlo do živega niti slabo vreme... Večni mir, ki so ga našli preštevilni v gorah zahodneje tu, na srečo, ni bil skaljen.
Povezava na izlet Slatnik.
Gradu Kunšperk pravijo tudi Kraljevi grad. Njegov sosed na hrvaški strani je grad Cesargrad in loči ju le reka Sotla. Obe mogočni utrdbi sta starodavni, saj so ju istočasno zgradili velikani Ajdi in to samo z enim kladivom. Med delom so si ga kar po zraku podajali. Kasneje je gospoda gradova povezala z visečim mostom, a prijateljstvo ni trajalo dolgo. Vitez Kuno iz Kraljevega gradu je z oboroženimi hlapci vdrl v Cesargrad, presenetil viteze Templjarje med molitvijo in jih vse pobil. Med begom se je ubil še sam, nakar so njegovi oboroženci vdrli še v grad Kunšperk in ga prav tako izropali. Zatem so se razbežali na vse strani sveta, grad pa je počasi propadel. A vseeno ga niso povsem izropali. Še danes so globoko pod grajskim obzidjem obokane kleti s številnimi sodi polnimi bogastva, a kaj ko ga čuvajo velike kače.
Povezava na izlet Grad Kunšperk.
Mirna Gora se nahaja na jugovzhodnem robu razgibane planote Kočevskega Roga nad Belo krajino. Skupaj s sosednjimi dinarskimi planotami tvori eno največjih gozdnih površin v Evropi. Ob njenem vznožju se nahaja več opuščenih kočevarskih vasi. Prednike njenih prebivalcev, uporne nemške kmete, so v 14. stoletju naselili Ortenburški grofi. Tekom stoletij so ukrotili in kultivirali ob naselitvi divjo in neposeljeno pokrajino. Z njimi se je na Mirno Goro v globoko votlino pod vrhom naselil tudi zlobni zmaj. Bruhal je točo, neurja in uničeval pridelek že tako revnega belokranjskega kmeta. Pomagale niso niti številne daritve, žegnana voda in procesije. Nato pa so se kmetje odločili, da bodo nad votlino sezidali cerkev posvečeno svetemu Frančišku Ksaveriju. To jim je uspelo šele po hudem boju in dobri zavetnik pred vetrom in neurji je za vedno pregnal zlobno pošast. Od tedaj se Gori reče Mirna Gora.
Povezava na izlet Mirna Gora.
Peč-Tromeja je bila zaradi svoje lege na stičišču različnih narodov, jezikov in kultur uvrščena v mednarodno verigo spomenikov posvečenih miru. Njen pobudnik je duhovni mojster Šri Činmoj. Na spomeniku posvečenemu miru lahko preberemo citate mojstra iz vzhoda: "Gore so simbol miru, spokojnosti in notranje globine. Vse te odlike potrebuje človeštvo na poti do vse večje svetovne ubranosti. Doseči svoj notranji mir je človekova največja potreba. Mir ne pomeni le, da ni vojne. Mir pomeni, da vladajo ubranost, ljubezen, zadoščenje in enost."
Povezava na izlet Peč-Tromeja.
Če gledamo na Špičasti vrh iz Zadloškega polje, ga zlahka spregledamo. Je neizrazit, poraščen z gozdom in naključni obiskovalec željan hoje, bi zlahka izbral katerega od sosednjih vrhov. Iz razglednega stolpa najprej opazimo težko prehodna in odmaknjena prostranstva visokega Trnovskega gozda. Če se sonce nenadoma skrije za oblake, nepregledna preproga dreves nič kaj prijazno potemni in šele odsev sonca v Jadranskem morju daleč na zahodu pomiri bujno domišljijo.
Povezava na izlet Špičasti vrh.
Sveti Lovrenc nad Bašljem ali pa pod Storžičem, kar nam je ljubše, je le ena izmed petih cerkvic, ki so v približno pet kilometrov dolgi zračni liniji posejane pod visokimi pobočji Strožiča in sosednjih vrhov. Postavljene so ravno prav visoko, da se ne moremo izgovoriti, da so previsoko, po drugi strani pa spet dovolj visoko, da do njih ne zaidejo navade iz doline, ki ne sodijo v nebo kipeči gorski svet.
Povezava na izlet Sveti Lovrenc pod Storžičem.
Jurjev hrib se nahaja nad zalivom oziroma Drago svetega Jerneja, ki je najbolj severni predel slovenske obale. Sprehod nas vodi po gostem hrastovem gozdu, Resslovem gaju, nad največjim strnjenim nasadom oljk pri nas. V vročih poletnih dneh nam nudi obilo sence in svežine in umik pred priobalnem vrvežu. Gozd je posvečen Josefu Resslu, izumitelju ladijskega vijaka, ki je med bivanjem v Trstu velik del svojega časa posvetil ponovni pogozditvi Krasa in Istre.
Povezava na izlet Jurjev hrib.